Mladi v Gornji Radgoni in okolici so iskali rešitve za manj voženj pod vplivom alkohola, saj so odločeni, da jih izničijo.

Že 21. posvet iniciative Zavoda VOZIM, Zavarovalnice Generali in Toyote Slovenija Heroji furajo v pižamah se je po skoraj petih letih vrnil v Gornjo Radgono. Iniciativa za manj voženj pod vplivom alkohola in psihoaktivnih snovi (PAS) je ponovno združila mlade, strokovnjake in lokalne odločevalce, ki so iskali rešitve v lokalnem okolju. Med najpomembnejšimi izpostavitvami je bilo, da se velika dostopnost do alkohola in drugih PAS preveč samoumevna in da se preveč odraža v vsakodnevnih situacijah kljub omejitvam. 

Posvet iniciative za manj voženj pod vplivom alkohola Heroji furajo v pižamah, ki ga je Zavod VOZIM organiziral skupaj z Občino Gornja Radgona in Mladinskim centrom Gornja Radgona, se je po skoraj petih letih vrnil na območje »vratu slovenske kokoške«. Tukaj se pomena preprečevanja vožnje pod vplivom alkohola in drugih PAS ter njihovega omejevanja dostopnosti izredno zavedamo. 

Mladi so se v skoraj 70 % vozili z osebo, za katero so vedeli, da je vozila pod vplivom alkohola

Po predstavitvi izsledkov fokusne skupine, ki so jo opravili med dijaki Srednje šole za gostinstvo in turizem Radenci, starimi v povprečju 17,6 let, je predstavila Maja Klenovšek, vodja mladinskega centra, in je pokazala zaskrbljujoča podatka, da so se mladi v skoraj 70 % že vozili z osebo, za katero so vedeli, da je vozila pod vplivom alkohola in v podobnem procentu tudi potrdili, da je alkohol res zlahka dostopen. Je pa tudi pokazala, da je njihovo zavedanje, da alkohol in avto ne sodita skupaj, precej visoko.

To so bila odlična izhodišča za nadaljnjo razpravo na posvetu, ki so jo z navdihujočimi pozdravi začeli David Razboršek iz Zavoda VOZIM, Simona Felser iz Javne agencije RS za varnost prometa in dr. Peter Debeljak iz Ministrstva za zdravje, ki je poudaril: »Alkoholna industrija ima velik interes, da spodbuja uporabo alkohola. Velikokrat pokažemo s prstom na mlade, da ga uživajo, a se moramo hkrati zavedati, da s tem pokažemo z ostalimi prsti nase, saj je ključno, da smo jim pri tem zgled – tako pri uživanju alkohola, predvsem pa pri zavedanju, da pod vplivom nikoli ne smemo za volan.«

Uvodni del sta zaokrožili županja Gornje Radgone Urška Mauko Tuš in direktorica lokalnega Zavoda Kultprotur Tatjana Kotnik Karba, ki pa se problema dostopnosti alkohola in drog ter vožnje pod njihovim vplivom zelo zavedata, zato sta z veseljem pristopili k organizaciji posveta in reševanju te problematike v lokalnem okolju.

Udeleženci posveta so pred okroglo mizo in delom na delavnicah prisluhnili še zgodbi Anite Trebše, ambasadorke Zavoda VOZIM, ki se je poškodovala v prometni nesreči ter izpostavila pomen doslednega upoštevanja prometnih predpisov z namenom, da njena zgodba ne bi postala tudi njihova. 

Izzivi, s katerimi se mladi soočajo pri udejstvovanju v prometu

Skupaj s strokovnjaki so nato izpostavili izzive, s katerimi se soočajo pri udejstvovanju v prometu. Med drugim tudi, da se soočajo z nedostopnostjo javnega prevoza ob vikendih, ki bi jim omogočal varno pot na zabavo in z zabave in zelo dragih taksijih. Premalo pa se tudi poslužujejo klicev svojih staršev, saj menijo, da nimajo dovolj vzpostavljenega zaupanja med njimi in starši. Zelo iskreno so govorili tudi o tem, da so alkohol in druge droge lahko dostopne in da so jih že skoraj vsi poskusili oziroma kolikokrat jih uživajo. Opozorili pa so tudi na izzive v povezavi s pitjem alkohola in rabo drugih psihoaktivnih snovi pred in med udejstvovanjem v prometu. 

S tem se strinja tudi Jasmina Črnko Papič, strokovnjakinja iz NIJZ OE Murska Sobota. Povedala je, da: je stanje pri mladih res zaskrbljujoče, saj podatki kažejo, da vsak sedmi 15-letnik in vsak četrti 17- letnik posega po alkoholni pijači kar vsak teden. Ker govorimo o obdobju razvijajočih se možganov, ima lahko pitje alkoholnih pijač v tem času še več negativnih posledic na mlado telo,« in se strinjala z predstavnikom Petrom Debeljakom, da morajo biti: »Starši in druge odrasle osebe zgled, saj pomembno vplivamo na odnos, ki ga bodo naši otroci in mladostniki razvili do pitja alkoholnih pijač. Seveda je naše lastno vedenje tisto, ki pušča največji vpliv. Zato je zelo pomembno, da se odločimo za odgovoren odnos do pitja alkohola po načelu »Čim manj ali nič«, saj vsako pitje predstavlja tveganje.«

Mag. Simona Felser iz Javne agencije RS za varnost prometa je še dodala, da se: »število prometnih nesreč, ki jih povzročijo mladi pod vplivom alkohola, vozniki motornih vozil v starosti od 18 do 24 let, v zadnjih treh letih žal spet povečuje. V prvih treh mesecih letošnjega leta je bila povprečna stopnja alkoholiziranosti med vozniki motornih vozil v starostni skupini med 18 in 24 letom približno 1,1 promila. Zelo nas žalosti tudi podatek, da je bilo lani sedem mladostnikov v starosti od 15 do 17 let, ki so pod vplivom alkohola povzročili prometno nesrečo. Gre za podatke, ki nas močno skrbijo in kažejo, da bo potrebnega še več nadzora ter dela na področju preventive in ozaveščanja.« Njena opažanja je podprl tudi predstavnik Policije Srečko Šteiner, ki je povedal: »Živimo v času, ko ljudje stremijo k temu, da dobijo vse, kar si želijo. Skoraj vse je dostopno vsakomur, tudi alkoholne pijače. Veliko ljudi posega po njih in se ne zaveda, kolikšno tveganje pomeni uživanje alkohola za njihovo telesno in duševno zdravje. Za alkohol lahko rečemo, da je avtohtona droga, saj se veliki večini zdi uživanje alkohola nekaj samoumevnega, nekaj, kar sodi v naš prostor in je vezano na tradicionalne obrede ter je del naše kulture.  V  Pomurju   je delež alkoholiziranih udeležencev v prometnih nesrečah zelo visok,  preko  15% ali drugače, v vsaki 7 prometni nesreči, katera se zgodi na  Pomurskih  cestah,  je  prisoten  alkohol!  Zaskrbljujoče  je,  da  se statistika skozi leta ne spreminja ampak ostaja enaka.«

Izkustvene delavnice

Sledile so izkustvene delavnice, kjer so mladi z mladinskimi delavci iz Zavoda VOZIM in Mladinske mreže Brez izgovora Slovenija iskali predloge in izboljšave za zmanjšanje dostopnosti do in rabe alkohola med mladimi ter preprečevanje voženj pod vplivom alkohola in spoznavali simulacijo vožnje pod vplivom alkohola, reakcijski čas ter naletno težo pri različnih hitrostih. 

Pripravili so kar nekaj izboljšav in rešitev, ki so jih predstavili lokalnim odločevalcem z namenom aktivacije in implementacije v Občini Gornja Radgona in okoliških občinah. Ti predlogi so med drugim bili: 

• »Za vožnjo je nujen 0,0. Naj se uzakoni. Prav tako bi bile kazni lahko višje.«
• »Občina bi lahko poskrbela za sofinanciranje javnih prevozov ob (večjih) prireditvah ali pa omogočila sofinanciranje taksijev.«
• »Alkohol je preveč dostopen, zato bi dostopnost morali omejiti. So nam pa velik vzor starši, ki imajo 0,0 za volanom.«
• »Na pijačah nikjer ne piše, kakšne so posledice pitja alkohola. To bi res bilo potrebno urediti, saj je sicer povsod napisano, koliko sladkorja kaj vsebuje in se o tem veliko govori.«
• »O alkoholu in posledicah pitja se nikjer ne govori – ne v šolah, ne drugje. To bi morali nujno spremeniti, saj se premalo zavedamo njegovih posledic.«
• »Pomembno je tudi, da se izobražujemo – tako mi, kot naši starši, ker je to res pomembna tema.«
• »Pomembne so takšne delavnice, o alkoholu in dostopnosti, pa tudi rabi in neuporabi v prometu bi se morale izvajati. Vsebine bi morale biti pogostejše.«

»Namen današnjega posveta o rabi alkohola ter drugih psihoaktivnih snovi in s tem povezane prometne varnosti med mladimi je bil dosežen. Res sem vesela, da se teh tem lotevamo skupaj na takšen način, kot je današnji,« je zaključila županja Občine Gornja Radgona Urška Mauko Tuš, ki se zaveda problema, a v takšnih aktivnostih vidi priložnost za izboljšanje stanja v lokalnem okolju. K zaključni besedi je spodbudila tudi Davida Razborška, ki je poudaril: »Pomembno je zavedanje, vedenja pa bodo s takšnimi in podobnimi akcijami sledila. Pri mladih je napredek že viden, verjamemo, pa da bomo podobno dosegli pri starejših.«

Dogodek se je pridružil tudi kampanji Odmev mladosti, ki po 34 krajih v Sloveniji širi učinke mladinskega dela.