Proti podnebnim spremembam se že več let borimo z ukrepi, kot so zmanjšanje uporabe plastike, recikliranjem, uporabo javnega transporta, menjavo avtomobilov na notranje izgorevanje z električnimi, gradnjo elektrarn na obnovljive vire in splošnim varčevanjem z energijo. Čeprav so ti ukrepi učinkoviti pri širjenju okolijskega ozaveščanja, nimajo zadovoljivih učinkov na zmanjšanje globalnega segrevanja. Za zaustavitev podnebne katastrofe so nujne čim prejšnje spremembe v gospodarstvu, ki ostaja vodilni onesnaževalec.

Za doseganje podnebnih ciljev je ključna vzpostavitev krožnega gospodarstva, ki namesto neprestanega črpanja in porabe surovin uvaja sistem večkratne uporabe produktov z omogočanjem popravila, reciklaže in predelave. Ključno vlogo pri vzpostavitvi krožnega gospodarstva igrajo naravne surovine, ki tekom predelave v okolje ne spuščajo toksičnih snovi, se lahko večkrat predelajo in so biološko razgradljive. Ena takšnih je konoplja.

Konoplja je hitro rastoča rastlina, ki zaradi svoje odpornosti na bolezni in vremenske vplive ne potrebuje toksičnih pesticidov ali gnojil. Za uspešno rast potrebuje bistveno manj vode kot druge poljščine, zato v poletnih mesecih ne potrebuje potratnih namakalnih sistemov. Konoplja ima tudi blagodejen učinek na zemljo, saj s svojimi koreninami iz tal črpa toksične snovi in težke kovine kot sta cink in živo srebro, zaradi česar je konoplje idealna poljščina za kolobarjenje.

Uporaba konoplje

Zaradi hitre rasti in visoke vrednosti celuloze je konoplja primerna surovina za proizvajanje kakovostnega papirja. Z uporabo konoplje v papirni industriji lahko zmanjšamo sečno dreves, ki igrajo pomembno vlogo pri čiščenju ozračja in hkrati predstavljajo habitat različnim živalskim vrstam, ki zaradi prekomerne sečnje postajajo ogrožena. Pod optimalnimi pogoji se lahko konopljo žanje vsake štiri mesece, med tem ko potrebujejo drevesa, da dosežejo primerno velikost od osem do trideset let. Uporaba konoplje za proizvajanje papirja ni smiselna zgolj zaradi njene hitre rasti. Konopljin papir je bolj odporen na vlago in svetlobo ter ga je v primerjavi s klasičnim papirjem mogoče večkrat reciklirati.

Vlakna, pridobljena iz stebla rastline, so poleg uporabe za papir primerna tudi za uporabo v tekstilni industriji. Konopljina vlakna se najpogosteje uporabljajo v kombinaciji z bombažem. Konoplja da blagu lastnost odpornosti in prepustnosti, bombaž pa občutek mehkobe. Konopljino blago omogoča boljšo absorpcijo vlage, prepustnost zraka, vsebuje antibakterijske lastnosti in nudi zaščito pred UV žarki. Zaradi proti plesnih lastnosti so konopljina vlakna več kot optimalna za izdelavo nogavic, ki ne puščajo neprijetnega vonja.

K višanju toplogrednih plinov veliko prispevajo tudi naše hiše. Proces onesnaževanja se začne z gradnjo in nadaljuje z ogrevanjem in hlajenjem notranjih prostorov. Zaradi svojih lastnosti lahko konopljin beton veliko pripomore k zmanjšanju CO2 izpustov. Konoplja je ogljično negativna, saj tekom rasti vpije več ogljika, kot ga med predelavo odda. Konopljin beton je zaradi nizke toplotne prevodnosti dober izolator, s katerim lahko prihranimo veliko energije in denarja za namene ogrevanja in hlajenja stanovanjskih objektov in sočasno zmanjšamo naš ogljični odtis.

Konoplja oz. njena semena imajo visoko hranilno vrednost. Vsebujejo 30 % proteinov, 25 % ogljikovih hidratov in 30 % maščob, zaradi česar so primerna kot prehransko dopolnilo. Iz semen lahko iztisnemo olje, jih zmeljemo v moko ali jemo sama oluščena semena, ki predstavljajo visok vir beljakovin. Konopljino seme vsebuje tudi maščobni kislini omega-3 in omega-6, ki sta pomembni za preprečevanje srčno-žilnih bolezni.

Prihodnost konoplje

Konoplja je največkrat prepoznana po njeni psihoaktivni lastnosti, zato jo pogosto kategoriziramo kot drogo in ob tem pozabimo na njene druge kvalitete. Konoplja si zasluži večjo pozornost tudi kadar razpravljamo o podnebni politiki. Zaradi enostavnega gojenja in večnamenske uporabnosti ima konoplja potencial, da postane pomembna gospodarska surovina, okoli katere lahko zgradimo učinkovito samooskrbno krožno gospodarstvo z minimalnim ogljičnim odtisom.