V uredništvu mlad.si smo se tokrat pogovarjali z Evo Kotnik, novo predsednico Mladinskega sveta Slovenije (MSS), ki je svoj mandat nastopila s 1. decembrom 2022.

Bi nam za začetek lahko zaupali vašo pot, ki vas je pripeljala do sedanjega položaja v mladinskem sektorju – predsednice Mladinskega sveta Slovenije?

S sodelovanjem v različnih prostovoljskih organizacijah se srečujem že od osnovnošolskih let, v zadnjih dveh letih pa sem aktivneje vključena predvsem v delovanje Zveze slovenske podeželske mladine (ZSPM) in Mladinskega sveta Slovenije. Pri ZSPM trenutno še vedno opravljam funkcijo vodje področja za mladinske politike in razvoj podeželja. Gre za področje, ki si prizadeva za izboljšanje življenjskih pogojev za mlade na podeželju in njihovo večjo vključenost v procese soustvarjanja in razvoja (podeželskega) okolja v katerem živimo. 

Poleg aktivnega sodelovanja v Komisiji za mladinske politike na Mladinskem svetu Slovenije, ki pripravlja stališča MSS o temah, povezanih z mladimi, v obliki programskih, mnenjskih in ostalih dokumentov, sem tudi vodja skupine ambasadorjev evropskega mladinskega dialoga za čas 9. cikla (2022-2203), t. j. evropskega mehanizma, namen katerega je mladim omogočiti prostor in možnost za vključevanje v odločanje od lokalne pa vse do mednarodne ravni.

Kakšna je vaša vizija za delovanje Mladinskega sveta Slovenije v času vašega mandata?

Mladi smo ključni gradniki ne le sedanje, temveč tudi prihodnje družbe. Z lastnim udejstvovanjem in participacijo sooblikujemo skupnost, v kateri živimo in usmerjamo njen razvoj, saj je ta namenjen nam (in vsem bodočim generacijam) in kot tak mora biti kreiran na podlagi naših potreb in značilnosti. In ravno tu vidim odločilno vlogo Mladinskega sveta Slovenije, našega krovnega združenja nacionalnih mladinskih organizacij, ki svojim članicam nudi priložnosti za sodelovanje, podporo za razvijanje njihovih potencialov ter prostor za zagovarjanje stališč vseh mladih preko (so)ustvarjanja mladinskih politik in vodenja konstruktivnega dialoga med mladimi in odločevalci. Zato si bom kot predsednica Mladinskega sveta Slovenije prizadevala, da bomo mladi prepoznani in upoštevani kot enakovredni in enakopravni akterji v procesih (so)oblikovanja družbe, v kateri živimo.

Da bi lahko karseda izkoristili potencial vsake posamezne organizacije članice, se moramo med sabo dobro (s)poznati, povezati in sodelovati. Zavzemala se bom torej za medsebojno povezovanje in sodelovanje organizacij članic kot tudi povezovanje s celotnim mladinskim sektorjem, saj bomo le tako lahko dosegli, da bo Mladinski svet Slovenije deloval v svoji polni moči in prepoznan kot ključen sogovornik v debatah, ki zadevajo mlade.

Na katerih področjih oziroma tematikah bodo v letu 2023 poudarki Mladinskega sveta Slovenije?

Izvršilno telo Mladinskega sveta Slovenije sestavlja predsednik in pet podpredsednikov, med katerimi je vsak zadolžen za svoje področje:

• Podpredsednik za razvoj mladinskih politik na lokalni ravni: Patrik Bole (Mladi forum SD).
• Podpredsednik za mednarodno sodelovanje: Žiga Ciglarič (Slovenska demokratska mladina).
• Podpredsednik za mladinsko delo in neformalno izobraževanje: Florijan Kocbek (Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov).
• Podpredsednica za mladinske politike: Kaja Tržan (Zveza ŠKIS).
• Podpredsednica za trajnostni razvoj: Mia Zupančič (Zveza tabornikov Slovenije).

Za vseh pet zgoraj omenjenih področij smo si za obdobje našega mandata (2022-24) zadali skupne prednostne usmeritve kot npr. aktivacija in opolnomočenje mladinskih svetov lokalnih skupnosti, povezovanje mladih svetnikov širom Slovenije in njihova vključitev v aktivnosti MSS, konsolidacija mnenj z namenom enotnega nastopa Mladinskega sveta Slovenije, ohranjanje in nadgradnja delovanja mladinskega dialoga, negovanje mednarodnih odnosov ter izmenjava dobrih praks, ozaveščanje o pomenu EU in delovanju njenih institucij, višanje kakovosti in prepoznavnosti mladinskega dela in neformalnega izobraževanja, krepitev priznavanja neformalnega izobraževanja in njegovih učinkov ter razširjanje zavedanja o širini področja trajnostnega razvoja skupaj s spodbujanjem trajnostnega delovanja organizacij v mladinskem sektorju.

Kar zadeva vsebinsko delovanje, pa se na Mladinskem svetu Slovenije trenutno osredotočamo predvsem na štiri tematike: stanovanjska problematika, mladi na trgu dela, duševno zdravje mladih in trajnostni razvoj. To so tematike, ki so jih tudi mladi sami prepoznali za najbolj pereče in kot take zahtevajo takojšnje in nujno ukrepanje. Zato za vsa ta področja pripravljamo mnenjske dokumente in pri tem v postopek priprave aktivno vključujemo tudi svoje organizacije članice kot tudi zaključke posvetov, ki smo jih organizirali širom Slovenije. 

Evropsko leto mladih 2022 se je zaključilo. Kako boste tudi v letošnjem letu skrbeli za nadaljnjo krepitev in širjenje glasov mladih?

Vesela sem, da smo na ravni EU mlade postavili v središče pozornosti za eno leto, vendar bi si želela, da bi to lahko bili vsak dan, ne le v času evropskega leta mladih 2022. Za nas na Mladinskem svetu Slovenije zaključek ELM 2022 nikakor ne pomeni konca naše predanosti mladim in naših prizadevanj za njihovo aktivno vključevanje in upoštevanje pri odločanju na vseh ravneh – od lokalne do nacionalne. 

Ob zaključku ELM smo v sodelovanju s celotno mladinsko stranjo Sveta Vlade RS za mladino pripravili nabor predlogov, ukrepov in usmeritev, za katere zahtevamo in pozivam pristojna ministrstva, da se obravnavajo, preučijo in umestijo v najpomembnejši dokument za mlade v Sloveniji za obdobje naslednjih deset let – Resolucijo o Nacionalnem programu za mladino 2022-2032. V skupnem dokumentu so naša stališča jasno predstavljena, zato pričakujemo, da bomo lahko v bližnji prihodnosti aktivno sodelovali tudi pri snovanju ukrepov, saj so stiske mladih, ki se pojavljajo predvsem zaradi stanja na področju trga dela in na nepremičninskem trgu zares nevzdržne in terjajo hitre, a premišljene rešitve. 

Prav tako bomo v letu 2023 nadaljevali z izvajanjem aktivnosti v okviru mladinskega dialoga in nekaterih drugih rednih projektov, ki nam omogočajo neposredni stik z mladimi in posledično prenos njihovih želja in potreb do odločevalcev preko konstruktivnega dialoga. Izvedli bomo posvetovanja na srednjih šolah, dva regionalna posveta (t. i. trajnostna piknika), še vsaj en regionalni posvet o duševnem zdravju, delavnice za občinske uslužbence in odločevalce na lokalni ravni, kot tudi aktivnosti za mladinske organizacije na lokalni ravni. 

Novo vodstvo si je kot cilj v letu 2023 zadalo tudi redna srečanja z ministri in drugimi relevantnimi deležniki na področju kreiranja politik, ki tako ali drugače vplivajo na življenje mladih. Tako imamo v februarju predvidenih kar 7 srečanj z ministri. Na teh srečanjih se bomo vsebinsko oprli predvsem na naše mnenjske dokumente in rezultate različnih obliko posvetovanj z mladimi, ki jih redno izvajamo skozi naše aktivnosti. 

V svoji diplomski nalogi, za katero ste lansko leto prejeli tudi priznanje  Mladinskega sveta Slovenije, ste obravnavali vlogo mladih pri soustvarjanju podeželja. Kakšne so vaše ugotovitve? Ali imajo mladi, kljub veliki centralizaciji, dovolj priložnosti za sodelovanje, tudi pri razvoju lokalnih politik?

Participacija mladih in njihovo doživljanje aktivnega državljanstva se začneta na lokalni ravni, zato sem kot preučevano območje izbrala domačo občino – Kidričevo. Gre za občino, ki se je raziskave o mladih še niso dotaknile, sama pa verjamem, da je tovrstna raziskava ključnega pomena za nadaljnji razvoj vsake občine (kot tudi države). Dobro počutje mladih je namreč tisto, ki odločilno vpliva na njihove želje in odločitve v prihodnosti, še posebej takrat, ko se bodo odločali kje želijo živeti. 

Z raziskavo smo potrdili potencialno odločilno vlogo mladih pri soustvarjanju podeželja, in sicer, njihova vloga je dvojna: neposredna (nosilci razvoja) in posredna (usmerjevalci razvoja). Kot nosilci razvoja z lastnim udejstvovanjem in civilno-politično participacijo neposredno sooblikujejo lokalno skupnost, hkrati pa kot usmerjevalci usmerjajo razvoj, ki je namenjen njim oziroma kreiran na podlagi njihovih značilnosti in želja. V občini Kidričevo dejanska vloga mladih nekoliko odstopa od potencialne, kljub temu da so se mladi izkazali za precej aktivne na področju društvene in prostovoljske dejavnosti. Njihovo zanimanje za in tudi dejanska vključenost v procese odločanja pa je precej nižja. Če želimo izkoristiti ta izjemen endogeni razvojni potencial, ki ga predstavljajo mladi, se morajo aktivirati in povezati vsi akterji vključeni v lokalno skupnost (mladi, občina, društva, podjetja, šole in druge ustanove). 

Pri tem je potrebno poudariti, da sem se v raziskavi omejila zgolj na eno občino, zaradi česar ti podatki nikakor niso odraz realnega stanja v vseh slovenskih občinah. Razlike med občinami so na tem področju zelo velike. Obstajajo npr. take, ki ponujajo mladim številne priložnosti, in tiste, ki mladim ne namenjajo (dovolj ali sploh) pozornosti. Nekatere (predvsem manjše) občine imajo prizadevanje za povezano skupnost in vključevanje različnih skupin že tako ukoreninjeno, da imajo z mladimi vzpostavljen neke vrste spontan odnos, ki mladim omogoča, da sodelujejo in se povezujejo tako med sabo kot tudi z občino. Mladinske politike je potrebno prilagajati potrebam lokalnega okolja, saj ni nujno, da bo nekaj kar se izkaže za uspešno zgodbo v eni občini, delovalo tudi v drugi. 

Mladi se lahko vključujejo v razvoj lokalnih politik na več načinov. Med strukturiranimi načini sta najpogostejši obliki mladinska komisija (posvetovalno telo župana) in odbor za mladino (posvetovalno telo občinskega sveta). Obstaja pa tudi možnost vzpostavitve lokalnega mladinskega sveta, v katerega se povežejo mladinske organizacije, ki delujejo na območju neke občine. Ker v manjših, pretežno podeželskih občinah pogosto ni specifično mladinskih organizacij, ta možnost vključevanja odpade. To pa nikakor ne pomeni, da mladi niso aktivni in se ne vključujejo v procese sooblikovanja skupnosti v kateri živijo. Ravno nasprotno, pri mladih je mogoče zaznati nadpovprečno aktivnost v raznoraznih prostočasnih in prostovoljskih organizacijah. In ravno skozi delovanje v le-teh mladi, pogosto povsem nevede, pridobivajo pomembne izkušnje, občutek pripadnosti in varnosti, se učijo sodelovanja in strpnosti, konstruktivnega dialoga ter številnih oblik aktivnega državljanstva (v širšem pomenu besede).

Kaj so največji izzivi, s katerimi se trenutno soočajo mladi v Sloveniji in kaj je po vašem mnenju najboljši pristop za reševanje teh izzivov?

Kot sem že nakazala prehodno, mladim danes največji izziv predstavljata reševanje stanovanjske problematike in iskanje varne zaposlitve, ki sta pogoj za rešitev številnih drugih vprašanj s področja mladih, tudi s področja duševnega zdravja. S tem, ko mladim zagotovimo prostor za bivanje in kakovostno, predvsem pa varno zaposlitev,  povečamo tudi verjetnost, da se ustalijo v izbranem lokalnem okolju in s svojo aktivno participacijo prispevajo k razvoju le-tega. 

Seveda pa ti izzivi niso edini, s katerimi se trenutno soočajo mladi v Sloveniji. Za številne, še posebej tiste izven večjih naselij, je vse bolj pomembna dostopnost javne prometne infrastrukture in urejenost prometnih povezav. Prav trajnostna mobilnost (in trajnost v splošnem) skupaj z zelenim prehodom pa so tiste teme, ki so mladim trenutno zelo visoko na vrednostni lestvici, zato je še toliko bolj nujno, da se jih vključi v oblikovanje politik na tem področju, saj bodo posledice le-teh še najbolj občutili sami.

Izzivi s katerimi se soočajo mladi zahtevajo bolj sistematičen pristop ustvarjanja in razvijanja kakovostnega podpornega okolja, ki mladim pomaga, da se razvijajo v avtonomne, solidarne, odgovorne in angažirane člane družbe. Njihove izzive moramo naslavljati celostno, medsektorsko in z ozirom na različne ciljne skupine in njihove specifike, saj določeni, na videz še tako podobni izzivi v različnih okoljih terjajo drugačne rešitve (npr. razlike v reševanju stanovanjske problematike in izzivov povezanih z javnim prevozom v mestih in na podeželju).

Mladi predstavljajo nepogrešljiv člen pri usmerjanju delovanja in razvoja skupnosti, zato je nujno, da se pogovarjamo, poslušamo in tudi slišimo. Le-tako si lahko ustvarimo karseda celostno sliko situacije v kateri se nahajajo mladi posamezniki, jo razumemo in posledično sprejmemo najustreznejše ukrepe.

Bi bralcem portala mlad.si sporočili še kaj?

Upanje in zaupanje v druge, da delajo spremembe, sta pomembna, a še zdaleč ne dovolj. Nujno je, da se zavedamo, da lahko vsak po svoje dan za dnem svet spreminjamo na bolje – z mladimi in za mlade. Bralcem pa želim veliko razumevanja, kreativnosti, radovednosti, predvsem pa poguma, da si drznejo sanjati spremembe in biti del le-teh.

Avtor fotografij: Matic Dolenc