Droge lahko razdelimo na dovoljene in prepovedane. V prvo skupino sodijo kofein, tobak, alkohol, kava in čaj. Prepovedane droge razdelimo v tri skupine. V skupino I sodijo rastline in substance, ki so zaradi hudih posledic ob zlorabi zelo nevarne za zdravje ljudi in se zato ne uporabljajo v medicini. Sem se uvrščajo na primer heroin, koncentrat opijevega maka in LSD. Njihova proizvodnja, promet in posedovanje je dovoljeno le v znanstveno-raziskovalne in učne namene.

V skupino II se uvrščajo rastline in substance, ki so zaradi hudih posledic ob zlorabi zelo nevarne, vendar se vseeno lahko uporabljajo v medicini. Sem spadajo na primer morfin, opij, amfetamin, metamfetamin, kokain in konoplja.

Skupino III predstavljajo rastline in substance, ki so zaradi posledic ob zlorabi srednje nevarne in se prav tako lahko uporabljajo v medicini. V to skupino sodijo nekateri hipnotiki in antiepileptiki z izjemo hipnotičnih benzodiazepinov. Droge iz skupine II in III je dovoljeno proizvajati, dajati v promet ter posedovati v medicinske, veterinarske, učne in znanstveno-raziskovalne namene.

Glede na pričakovan učinek droge delimo na:

• Stimulansi (npr. kokain) poživijo, dajejo dodatno energijo in pospešijo delovanje telesa, kar se kaže na primer v povišanem srčnem utripu in višjem pritisku.
• Depresorji in narkotiki so heroin, alkohol in benzodiazepini (uspavala in pomirjevala) ter imajo ravno nasproten učinek. Upočasnijo dihanje, dajejo občutek sproščenosti in blažijo občutek bolečine.
• Psihedelične droge ali halucinogeni (npr. LSD in halucinogene gobe) spreminjajo zavest in doživljanje okolice. Pod njihovim vplivom se pojavi efekt spremenjene predstave ali prividov. 

Razlika med temi skupinami ni vedno točno določena. Večinoma imajo substance dvojni učinek (ekstazi na primer poživlja in hkrati povzroča halucinacije). Pri klasifikaciji drog glede na učinke od depresorjev, stimulansov in halucinogenih drog ločimo še kanabinoide (droge iz konoplje cannabis sativa). Konoplja je s tobakom, alkoholom in kofeinom ena najbolj uporabljenih drog na svetu.

Po podatkih za Slovenijo iz poročila NIJZ ob mednarodnem dnevu boja proti zlorabi drog (26. junij) iz leta 2021 je vsak peti prebivalec Slovenije, star med 15 in 64 let, tekom življenja že uporabil katero izmed prepovedanih drog. Med temi je najbolj razširjena konoplja, sledijo pa ji ekstazi, kokain, amfetamin, LSD in drugi halucinogeni ter heroin. V splošnem število zastrupitev in smrti v povezavi s prepovedanimi drogami narašča.

Droge delujejo preko sproščanja živčnih prenašalcev ali neposredne vezave na receptorje v možganih. Vplivajo na nagrajevalni sistem, biološki mehanizem, ki služi izbiranju in vzdrževanju vedenjskih vzorcev, povezanih z ohranjanjem vrste oz. posameznika. Možgani pri zaužitju drog prejmejo lažno sporočilo, da je njihova uporaba evolucijsko ustrezno vedenje, kar nagradijo z občutki ugodja. Nevrobiološka osnova za nastanek odvisnosti je torej občutek ugodja ob uporabi droge, kar predstavlja motivacijo za ponovno uživanje.

Pri uživanju drog sta pomembna tudi razpoloženje in okolje. Razpoloženje je tisto, kar izhaja iz posameznika, zajema življenjske okoliščine, počutje in pričakovanja ob uporabi droge. Okolje predstavljajo prostor in ljudje. Ob neprimernem razpoloženju in okolju je lahko izkušnja z drogo zelo neprijetna, vodi lahko v napad panike ali zaplete v neželene situacije. Nobena uporaba drog ni varna, lahko pa se zmanjšajo tveganja ob uporabi, predvsem z načrtovanjem, izogibanjem tveganim situacijam ter dobro informiranostjo.

Kadar imajo posamezniki v družini ali sami psihične težave, obstaja večja verjetnost, da uporaba drog sproži težave v duševnem zdravju, kar ni izključeno niti pri na videz duševno popolnoma zdravih in stabilnih ljudeh.  

Uporaba drog lahko sproži številne socialne, psihološke in fiziološke posledice ter vodi v fizično ali psihično odvisnost. Z razvojem odvisnosti se zgodijo nekatere spremembe v možganih, ki željo po uporabi droge postavljajo pred moč volje. Možgani hkrati postanejo dovzetnejši za stres, kar pomeni, da je spopadanje s pritiski in težavami za posameznika vedno težje. Premagovanje odvisnosti zato presega zgolj odločitev, temveč je kompleksnejši proces, kjer sta pomembni strokovna pomoč in podpora bližnjih. 

V Sloveniji obstaja več programov za pomoč ljudem, ki imajo težave z uporabo drog ali odvisnostjo od njih. Zdravljenje je zahtevno in ni uspešno pri vsakomur, je pa premagovanje odvisnosti vsekakor možno. Na spremembe v življenju se je potrebno pripraviti, jih izpeljati in vzdrževati. Vsaka odvisnost je drugačna, zato se tudi vsa zdravljenja nekoliko razlikujejo in se prilagajajo različnim potrebam. 

Program zdravljenja strokovna oseba načrtuje skupaj s posameznikom, pri čemer je po dogovoru zelo dobrodošlo tudi sodelovanje bližnjih. Zdravljenje je lahko ambulantno ali bolnišnično. 

Ambulantno delo vključuje individualne pogovore, terapevtske skupine in delo s svojci. Namenjeno je vsem, ki so prišli do zaključka, da želijo poiskati pomoč zaradi težav z uživanjem drog. Na prvi pregled se lahko naroči vsak, ki opazi težave z uživanjem drog pri sebi ali bližnjih.

Pri bolnišničnem zdravljenju od prepovedanih drog osnovni program obsega dva do tri mesece ambulantne priprave, čemur sledi sprejem v bolnišnico na 14-tedensko zdravljenje (6 tednov na oddelku za detoksikacijo in 8 tednov na oddelku za intenzivno podaljšano zdravljenje). Pozneje se je možno vključiti v dnevni oddelek, ki poteka trikrat tedensko. Hkrati se je možno vključiti v dodatne programe terapevtskih skupin, kluba ali skupin za samopomoč. Proces se v vsaki fazi prilagaja potrebam in zmožnostim posameznika.

Vključenost v individualno ali skupinsko obravnavo je pri bivših uživalcih drog pomembna tudi pozneje.