Po podelitvi nagrade Prostovoljec leta 2018, ki ga je za Naj mladinski projekt z imenom »Košna u snežet« prejela ekipa mladih pod okriljem Društva podeželske mladine Škofja Loka, smo se pogovarjali z organizatorji dogodka. Lani avgusta se je, na mednarodni dan mladih, zbralo 570 koscev in kosic vseh generacij, da bi ročno pokosili območje smučarskega centra Cerkno, kar je med drugim pomenilo Guinessov rekord v številu udeležencev pri eni košnji. Kaj so povedali Klemen in Blaž Mezeg, Blaž Demšar, Tadej Jeram in Florjan Kavčič preberi v spodnjem intervjuju. 

Najprej…..čestitke ob priznanju! Kaj vam pomeni nagrada?

Blaž Demšar: Pomeni, da smo dobro delali, s prejemom nagrade pa se je izkazalo, da naš projekt nekaj pomeni, ne samo lokalno ampak celotni Sloveniji. To nam je potrdila tudi medijska odmevnost. Dobili pa smo tudi druga priznanja. Nagrado za Naj slovenski podeželski projekt leta in Naj evropski podeželski projekt leta.

Florjan: Vsekakor današnja nagrada pomeni veliko za prepoznavnost društva, s tem pridobivamo nove člane.

Najprej me zanima, kako ste prišli na idejo Košne u snežet?

Klemen Mezeg: Čisto spontano. Želeli smo narediti večji in inovativen dogodek, tako smo prišli na idejo košnje.

Pa ste že ob ideji za dogodek odločili, da se boste potegovali tudi za Guinessovo knjigo rekordov?

Klemen Mezeg: Da, vendar smo vseeno želeli košnjo izvesti kot je tradicija: vsak v svoji vrsti, naslednji kosec mu sledi. Kasneje, ko smo dobili podrobnejša navodila z njihove strani, smo se jim prilagodili na način, da je kosil vsak svojo parcelo, kositi pa smo pričeli vsi naenkrat.

Koscev je bilo skupaj 570. So prišli s celotne Slovenije?

Klemen Mezeg: Tako je. S Pirana, Kobarida, s Koroške, celo iz tujine sta prišla dva kosca.

Ste imeli starostno ali kakšno drugo omejitev glede udeležbe?

Klemen Mezeg: Ne, stari smo bili od 16 let do najstarejšega, ki je bil takrat star 88 let. Vsak je prinesel svojo koso. Pa tudi punce so kosile.

In koliko časa ste porabili, da ste pokosili vse?

Klemen Mezeg: Sama košnja je potekala tako, da je vsak moral kositi najmanj dve in največ petnajst minut. Takšne so bile zahteve za postavitev rekorda. V petnajstih minutah smo morali pokositi.

Najbrž sama organizacija in izvedba takega dogodka nista majhen zalogaj. Kako ste se ju lotili?

Klemen Mezeg: Ideja je padla konec aprila, začetek marca. Potem smo imeli nekaj sestankov, nato smo poslali prijavo na Guinessovo knjigo rekordov. Po odobritvi so nam poslali navodila glede njihovih zahtev in na kakšen način moramo dogodek izpeljati, potem smo dali ven vabila udeležencem, najprej preko Facebooka, precej sta nam pomagala tudi Kmečki glas in Radio 1. Zadnje dni pred dogodkom smo vabilo poslali tudi predsedniku RS Borutu Pahorju, ker se je našemu vabilu hitro odzval, smo imeli res veliko prijav. Nato se je odzval tudi Marjan Batagelj (predsednik upravnega odbora Postojnske jame, d. d. – op. ur), nato pa je prišel že dan dogodka. 

Kako pa je potekal celotni dogodek?

Klemen Mezeg: Tri dni prej smo postavljali samo prizorišče – kosili parcele, sam dogodek pa je potekal skozi cel dan. Zjutraj ob šestih smo postavili točilne pulte, jurčki jim rečejo, od poldneva naprej, so prihajali ljudje, potekale so prijave, kosci so ob pol treh odšli na prizorišče – na parcele za košnjo, vsak je dobil karto, na kateri je bila označena njegova parcela. Ko so se vsi zbrali, so sledili pozdravni govori. Nagovorili so nas Borut Pahor, Marjan Batagelj, župan Občine Cerkno (Gašper Uršič – op. ur.), sledil je nastop Ansambla Dveh dolin, po nastopu pa smo se naša ekipa in vsi govorci pridružili koscem in jim tudi pomagali kositi.  Počakali smo na pričetek merjenja za rekord in po znaku vse pokosili v petih minutah približno. Spremljevalci so preverili, če smo pokosili, tako kot zahtevajo, ugotovitve predali glavnim pričam in po njunih preverjanjih potrdila Guinnesov rekord. Dogodek smo lahko združili s praznovanjem 25-letnico društva, ki je ravno sovpadla z dogodkom, prisotni so bili tudi lokalni ponudniki obrti in hrane, sledila je veselica. Igral je ansambel Banovšek, zabavali smo se pa do jutra, seveda (smeh).

Ko smo ravno pri veselicah…mi lahko poveste, kateri stereotip ali mit, ki je razširjen za podeželje ne drži?

Blaž Mezeg: Ne drži, da smo »zabiti«. Pravijo, da smo neumni, pa ne drži.

Katera trditev pa drži?

Klemen Mezeg: Da je pujs kralj živali.

Florjan Kavčič: Brez podeželja ne bi bilo življenja.

Blaž Mezek: Naš moto je: »Škoda me je za u mest’«

So bile kakšne posebne zahteve s strani organizacije za Guinessovo knjigo rekordov?

Klemen Mezeg: Pripraviti smo morali videogradivo, opazovalo nas je 19 spremljevalcev, vsak je spremljal svojo skupino in ugotavljal nepravilnosti oziroma napake. Na koncu so diskvalificirali, mislim da, 6 koscev, ki so storili napako. Imeli smo tudi dve glavni priči, ki sta spremljali celotno dogajanje, prisotni so bili merilci časov, spremljal nas je »dron«, posnetek pa je na spletu.

Blaž Mezek: Ne smeš pozabiti omeniti Janeza Buha. Dal je idejo za postavitev parcel (smeh).

In kolikšno površino ste pokosili?

Klemen Mezek: Vsak štiri kvadratne metre. Se pravi skupaj nekaj več kot tri hektarje. Kosili smo na smučišču Cerkno.

Si predstavljam, da so bili veseli. Kako pa se je odzvala vaša okolica na dogodek?

Klemen Mezek: Ponosni so bili. Nihče niti ni pričakoval, da nam bo uspelo. Na koncu smo jih kar presenetili.  

Kot prostovoljci ste aktivni v Društvu podeželske mladine Škofja Loka. Katere aktivnosti še izvajate?

Tadej Jeram: Izvajamo različna izobraževanja in tečaje, udeležujemo se različnih aktivnosti, ki jih izvaja Zveza podeželske mladine, prirejamo kvize in podobno. Vabim vse, da se nam pridužijo!

Koliko članov pa šteje vaše društvo?

Tadej Jeram: Okoli 180 aktivnih članov.

Kaj bi povedali mladim, ki ne delujejo na področju prostovoljstva?

Florjan Kavčič: Predvsem to, da skozi prostovoljstvo spoznavaš nove ljudi, pridobiš nove izkušnje na različnih področjih pa še zabavaš se.

Tadej Jeram: Pa tudi ven greš, več se ti dogaja. Nisi doma na kavču, pred računalnikom ali na telefonu, ampak si tako popestriš življenje, tudi pozabiš na skrbi.

Načrti za prihodnost?

Florjan Kavčič: Želeli bi si izvesti še kakšen podoben projekt.

Klemen Mezek: In pridobiti še več članov, saj imamo še ogromno neke površine, ki jo je potrebno raziskati in pokositi (smeh).

Boste naslednje leto podrli svoj rekord?

Klemen Mezek: Najprej bomo počakali, da bojo drugi presegli našega, potem jih bomo pa mi ponovno prehiteli (smeh).