S Parlametrom lahko podamo svoj komentar na zakon
Kot že samo ime pove, Parlameter meri delo slovenskega parlamenta oziroma njenega sestavnega dela – poslancev. Je spletno orodje za analizo in vizualizacijo parlamentarnih glasovanj, transkriptov in zakonskih predlogov v Državnem zboru Republike Slovenije. Analizirane podatke predstavlja v obliki samostojnih informacijskih kartic, ki jih je mogoče vdelati na druga spletna mesta ali deliti na družbenih omrežjih. Za razliko od vseh podobnih iniciativ v drugih državah, se Parlameter ne konča na lastnem spletnem mestu: Parlameter kartico lahko vdela kateri koli medij.
Gre za projekt, ki ni vsebinsko angažiran ali politično opredeljen, pač pa orodje, katerega izsledki šele omogočajo nadaljnjo poglobljeno interpretacijo. Cilj projekta Parlameter je povečanje transparentnosti Državnega zbora ter izboljšati javni interes za demokratični proces, kot tak pa predstavlja tudi del širšega boja za odprte podatke. Parlameter je razvil inštitut Danes je nov dan, ki je hkrati tudi lastnik in izvajalec spletne strani Parlameter.
In kaj nam lahko povejo meritve Parlametra? Poleg informacij o poslanskih skupinah, poslankah in poslancih (vsak_a ima svoj profil z osnovnimi informacijami, spremljamo lahko katera zakonodaja se obravnava – podatki o zakonu ter ali je v obravnavi in ali je bil sprejet ali zavrnjen – ter katere seje potekajo), izvemo lahko tudi:
- kateri in koliko poslancev je glasovalo za določen zakon
- koliko pobud in vprašanj so podale posamezne stranke
- kako enotno glasujejo poslanci glede na svojo poslansko skupino
- raznolikost besedišča, ki ga pri svojih govorih uporabijo poslanci
- prisotnost posameznih poslancev na sejah
- omogoča, da si nastavimo obvestilo, ki nam sporoči, ko kadarkoli kdo v zboru izreče izbrano besedo
- pove nam, kdaj je npr. poslanec SDS glasoval enako kot poslanec Levice
- raziščemo lahko, kdo največ govori o določenih tematikah ali kdo največkrat izgovori določene skupine besed
Prva verzija slovenskega orodja je bila objavljena decembra 2016, v aprilu pa so jo nadgradili z novo funkcijo, ki so jo poimenovali Commentality. Gre za vgradno (ne)komentatorsko rešitev, ki omogoča strukturirano izmenjavo mnenj, tako da namesto komentarjev uvaja reakcije. Stranski produkt pogovorov, ki temeljijo na reakcijah in ne na besedilu, so strukturirani in anonimizirani podatki, iz katerih je mogoče lažje in natančneje razbrat javni sentiment glede neke problematike. Gre za prvo merjenje javnega mnenja na nivoju posameznih zakonodajnih predlogov pri nas.
Commentarly se osredotoča na argumente uporabnikov, ne na čustva ali posameznika. Osnovna uporabniška akcija ni komentar, ampak odziv, podobno kot pri facebooku ali instagaramu, kjer se všečka. Orodje uporabljamo tako, da ko preberemo članek ali drugo vsebino na predlog zakona, se lahko opredelimo do petih ali šestih trditev. Šele po tem dobimo pravico, da dodamo svojo trditev. Skozi naše odzive bodo dobili strukturiran rezultat in s številkami podkrepljeno popularnost določenih predlogov zakonov.
V izogib raznim trolom bodo uporabniki lahko sodelovali le s SMS-geslom, ki bo veljaven samo enkrat. Pri tem se telefonske številke ne bodo shranjevale. Plačani igralci bi torej morali nastopati z več telefoni, kar je sicer mogoče, a precej težje, poudarjajo pri Parlametru, kjer želijo, da se državljani čim bolj seznanijo z zakonodajo in upajo na čim več interakcije.
Tukaj so primeri treh zakonov, kjer merijo javno mnenje in lahko preveriš, kako orodje deluje in oddaš svoj komentar:
