Raziskava Mladina 2020, ki je nastala s sodelovanjem Filozofske fakultete Univerze v Mariboru in Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani in je bila zasnovana kot nadaljevanje raziskave iz leta 2010, osvetljuje trende in položaj mladih v preteklih desetih letih.

Ob današnji predstavitvi rezultatov najnovejše raziskave Mladina 2020 je ministrica za izobraževanje, znanost in šport prof. dr. Simona Kustec poudarila, da gre za raziskavo, ki ima več poslanstev. “Eno od poslanstev je, da lahko skozi različna časovna obdobja na raziskovalnih dejstvih primerjamo spremembe, ki se dogajajo med generacijami, ne samo z vidika spreminjanja vrednot in pogledov na svet, ampak tudi z vidika spreminjanja potreb in prioritet mladih.” Dodala je tudi, da raziskava prav tako daje pomemben signal celotni družbi in odločevalcem ter poudarila, da je: “politike in ukrepe potrebno načrtovati z roko v roki”. Opozorila je tudi, da politik na področju izobraževanja ne more ukrepati brez zavedanja o pričakovanjih in pogledih mladih, ob čemer je izpostavila predvsem stanovanjsko problematiko in pomanjkanje prostorov za kulturno izražanje in zagotovila, da bo ugotovitve raziskave upoštevala tudi pri svojem delovanju.

Mag. Andraž Zgonc iz Urada RS za mladino je izrazil skrb, da je mladina pogosto spregledana tema in prav zato je ta raziskava še toliko bolj pomembna, saj ugotavlja trende in stanje mladih vse od leta 2010.

Predstavnika izvajalca raziskave z Univerze v Mariboru dr. Miran Lavrič in prof. dr. Tomaž Deželan sta predstavila šest glavnih poudarkov raziskave in ob tem izrazila veselje, da politika te podatke jemlje resno. Izpostavila sta večjo stopnjo fizične aktivnosti in skrbi za zdravje med mladimi, povečanje zanimanja za umetnost, kulturo in neformalno izobrazbo ter opozorila na več problematik, ki zadevajo trenutno generacijo mladih. Med njimi izstopa stanovanjska problematika, ki je po njunih besedah povezana predvsem s težavami glede prekarnega dela in posledično s slabim duševnim stanjem med mladimi. Prof. dr. Tomaž Deželan je opozoril, da prekarnost ostaja ključni problem mladih na trgu dela, s tem pa se povečuje strah pred bresposelnostjo.

Rezultati raziskave so prav tako pokazali na odsotnost medgeneracijskega konflikta, hkrati pa visoko stopnjo trajnostne zavesti in odgovornosti do drugih generacij ter večje zanimanje mladih za politiko.
Predstavnika izvajalca raziskave sta rezultate raziskave povzela kot “sladko-grenko podobo slovenske mladine” in zatrdila, da reziskava ne vsebuje le rezultatov, ampak tudi priporočila za reševanje problematik na področju mladih.