Vsakodnevno smo bombandirani z oglasi, ki nam narekujejo, kaj moramo imeti, če hočemo biti »in« »fit« »top« … da ostanemo sprejeti v sodobni družbi. Čeprav vsi vemo, da večino teh stvari, ki jih oglaševalci ponujajo, v resnici ne rabimo. Če se ne ulovimo na trnek strokovnjakov marketinga, smo že nekaj prihranili.

Kam gre denar, se lahko vprašamo še preden dobimo bančni izpisek. Če niste vešči excelovih tabel, obstaja kar nekaj aplikacij za beleženje prihodkov in odhodkov, poleg tega pa si lahko določite finančne cilje. Denimo aplikacija Mint. Vsekakor pa preden začnemo varčevati, ne smemo ignorirati odgovorov na vprašanja:

• Katere fiksne stroške imam na mesečni in letni ravni (katere odhodke imam vsak mesec oz. s katerimi stroški se spopadam na letni ravni in so neizogibni – npr. najemnina, registracija vozila, zavarovanja …)
• Katere spremenljive stroške imam (na katere stroške imam več vpliva, npr. vstopnice, stroški potovanj, oblek …) 
• Katere prihodke imam, npr. študentsko ali drugo delo, darila za rojstni dan, …

Obstaja kar nekaj načinov in nasvetov glede porabe denarja s katerim upravljamo. Vsak od vas, cenjeni bralci, naj izbere tistega, ki njemu najbolj ustreza. Dobro pa je, da imamo finance pod nadzorom. Kot inspiracijo vam ponujam svoj način:

80 % vseh prihodkov lahko porabim

10 % prihodkov hranim za nepredvidene stroške

10 % prihodkov pa porabim za varčevanje (z denarjem se nič ne dogaja) ali investiranje (denar dela denar). A pozor – investirajte varno!

Tako kot lahko pride do nepredvidenih stroškov, lahko pride tudi do nepredvidenih prihodkov (občasno delo, darila…) Svetujem, da vse tovrstne prihodke namenite varčevanju ali investiranju, saj nam to omogoča, da se počutimo varne in nas tako ni strah prihodnosti in morebitnim nepredvidenim izgubam prihodkom.  Možnost št. 2 pa je malenkost manj konservativna oz. bolj tvegana varianta: 

50% porabimo za tekoče stroške

30% porabimo za nenujne potrebe, torej za uresničevanje želja

20% porabimo za odplačevanje kreditov, varčevanje ali investiranje.

Obstaja pa še tako imenovani »Zero based budgeting.« Gre redno za porabo vseh prihodkov.

Pred izvajanjem tega proračuna morate dobro razmisliti, da realno načrtujete stroške: do evra natančno morate poznaj svoj prihodek in odhodek – pri tem vam lahko pomaga le pregled vaših stroškov preteklih mesecev. Več o tem tukaj.

Ne KAKO začeti, pač pa ZAKAJ začeti?

Ko delamo finančni plan se moramo vprašati, kaj je cilj našega strateškega upravljanja z denarjem. Da bomo bolj jasno sledili ciljem, si jih zapišimo (tako je bolj verjetno, da bomo uspešni, kot če si cilj samo zamislimo v glavi), ter jih zapišemo po metodi SMART. Zapisen cilj torej naj bo:

• specifičen (kaj točno želimo),
• merljiv (zamislimo si, kako preverimo uspešnost),
• dosegljiv,
• realističen (bodimo realni, ne pretiravajmo)
• časovno omejen.

Dobro je, da si določimo kratkoročni cilj (do enega leta) in dolgoročni varčevalni cilj (v prihodnosti) cilji. Ves čas moramo spremljati tok denarja, predvsem porabo denarja zaradi nepredvidenih odhodkov (popravilo rabljenih aparatov, stroški v povezavi z zdravjem …)

Varčevanje ali investiranje?

Pri dolgoročnih ciljih moramo upoštevati tudi inflacijo. Gre za to, da čas običajno »prinese vedno manj denarja«. Npr. za 100 eur si lahko sedaj privoščimo manj, koliko smo si lahko denimo decembra lani.

Da smo še bolj jasni – če imate na računu 1000 eur in ga varčujete, boste v enem običajnem letu izgubili približno 30 eur denarja. V količini ostaja isto, torej 1000 eur, a privoščimo si lahko manj. Zato je dobro, da investiramo. Pri investicijah so donosi običajno med 5 in 10%. S tem ohranjamo vrednost denarja. A spet morate biti zelo pazljivi, na kakšen način in kam investirate. To je poglavje zase, je pa nujno, da vsaj nekaj časa svojega življenja porabite tudi za to! Sami bomo morali namreč poskrbeti tudi za svoje pokojnine. Nujno je, da gledamo v prihodnost.

Za konec pa še nekaj nasvetov za zniževanje spremenljivih stroškov.

• Načrtujemo, kaj res potrebujemo (npr. najnovejši telefon, Netfix, vožnjo s svojim avtom, 3 počitnice?)
• Določimo dan v tednu, ko ne potrošimo nič.
• Ne uporabljajmo denarja, ki smo ga namenili varčevanju, investiranju in za ostale stroške.
• Priskrbimo si finančno rezervo za primer popolne izgube prihodkov (vsaj 3 do 6 mesecev).

Uporabna spletna stran je tudi CENEJE.SI, kjer predvsem za večji nakup (telefon, računalnik, gospodinjski aparat…) preverimo, kje je vam ljub artikel najcenejši.  Ko greste v trgovino po vsakodnevnih nakupih, pa pojdite vedno z listkom in nikdar lačni.

Omejite si stroške potovanj, nakupov za obleke … Že v tem trenutku pa preverite, ali lahko pri ponudnikih internetnih, telefonskih, bančnih in zavarovalniških storitev privarčujete. Morda plačujete nekaj, česar sploh ne koristite.