V začetku oktobra smo imeli priložnost spoznati Jonasa Agdurja, mednarodnega strokovnjaka s področja mladinskega dela in enega od soustanoviteljev mreže KEKS, ki v švedskem mestu Göteborg skrbi za razvoj mladinskega dela. KEKS je oblikoval sistem za zagotavljanje kakovosti v mladinskem delu, The Logbook, ki so ga v mesecu oktobru na usposabljanju v Ljubljani, spoznavali mladinski delavci iz treh občin (Ljubljana, Brežice in Novo mesto).Gre za pilotno uvajanje sistema v sklopu MOVIT-ovega projekta, Europe goes Local, kjer so se povezale občine in organizacije, ki delajo z in za mlade. Skupaj se bodo trudili slišati glas mladih in ga upoštevali  pri načrtovanju aktivnostih in zagotavljanju kvalitete mladinskega dela v Sloveniji.

Kaj vas je pripeljalo do mladinskega dela?

Študiral sem politologijo in kulturologijo. Eden od mojih predmetov na fakulteti je bil analiza filma, zato sem takrat delal kot filmski režiser v manjših gledaliških skupinah. Kot študent sem potreboval dodaten denar, zato sem sprejel službo za polovični delovni čas kot občinski mladinski delavec. V tistem času nisem vedel veliko o mladinskem delu ali mladinskih centrih, čeprav sem kot najstnik tudi sam obiskoval enega od lokalnih centrov. To je bil moj prvi stik z mladinskim delom, ki me je začelo vedno bolj zanimati in tako sem »obtičal« tukaj.

Katera je bila najpomembnejša življenjska izkušnja, ki ste jo pridobili pri delu z mladimi?

Ko sem pričel delati kot mladinski delavec, je bilo mladinsko delo dejansko storitev za mlade. Mladinski delavci smo počeli in organizirali aktivnosti za mlade, kar se je meni zdelo zelo dolgočasno in neproduktivno. Zaradi tega sem začel razmišljati o tem, kako vključiti mlade v proces dela. Izkušnje so pokazale, da moramo mladinski delavci pred mlade neprestano postavljati izzive in ne zgolj brezpogojno uresničevati njihovih želja. Še pred tem pa jih je treba vprašati česa si dejansko želijo in kje je njihov interes. Tako smo začeli delati skupaj z mladimi in delo je s participacijo mladih postalo tudi bolj zabavno. To je bila najpomembnejša izkušnja, ki jo še danes vpeljujem v svoje delo.

V teh dneh ste imeli priložnosti dobiti kanček vpogleda v mladinsko delo v Sloveniji. Kje vidite podobnosti in kje razlike med mladinskim delom v Sloveniji in na Švedskem?

 Vidim ogromno podobnosti. Pravzaprav vidim več podobnosti kot razlik. V zadnjih nekaj letih sem imel priložnost obiskati ogromno evropskih držav in mislim, da ima mladinsko delo v Sloveniji, na Finskem in Nizozemskem veliko več skupnih imenovalcev, kot se zdi na prvi pogled. Največ razlik se pojavlja v financiranju mladinskih centrov, to je v vsaki državi organizirano nekoliko drugače. Razlike so tudi v tem, da so nekateri mladinski centri javni zavodi, drugi neprofitne organizacije,  vendar pa sta kljub temu mladinsko delo samo po sebi in njegova struktura v različnih državah zelo, zelo podobna.

Nam lahko razložite kaj je Logbook in čemu je namenjen?

Logbook je spletni sistem, ki mladinskim delavcem omogoča dokumentiranje mladinskega dela. Omogoča zapis kvantitativne in kvalitativne statistike, tako za spontane aktivnosti, ki se odvijajo v mladinskem centru kot tudi za strukturirane aktivnosti in mlade, ki delajo v projektnih skupinah. Poleg dokumentiranja sistem omogoča tudi spremljanje učinkov mladinskega dela, saj vsebuje različne evalvacijske vprašalnike za mlade, ki obiskujejo in se udeležujejo aktivnosti v mladinskih centrih. Sistem na podlagi odgovorov mladih oblikuje poročila, preko katerih mladinski delavci dobijo vpogled v to, kako mladi dojemajo mladinsko delo, kako je njihov mladinski center obiskan, kakšno je razmerje med spoloma in podobno. Na podlagi teh podatkov lahko analizirajo in evalvirajo svoje delo ter ga posledično izboljšajo. To je tudi osnovna ideja Logbooka – da mladinski delavci s strani mladih dobijo informacijo o svojem delu in ga na podlagi tega izboljšajo skupaj z mladimi.

Zakaj pa je Logbook nastal?

Logbook smo začeli razvijati zaradi dveh razlogov. Prvi je ta, da mladi niso bili nikoli vključeni v evalvacijo mladinskega dela, temveč je šlo zgolj za pogovor med mladinskimi delavci. Tukaj se je pokazala potreba po tem, da mlade ljudi vprašamo o tem, kako oni dojemajo in vidijo mladinsko delo. Drugi razlog je ta, da lahko po evalvaciji s strani mladih, mladinski delavci pogledajo rezultate in se vprašajo, zakaj so prišli do takšnih rezultatov, torej reflektirajo svoje delo. Še vedno pa je pri tem ključnega pomena dokumentiranje mladinskega dela.

Ali menite, da Logbook prispeva tudi k vidnosti mladinskega dela v družbi?

Rekel bi, da je to posledica tega, da mladinski centri uporabljajo Logbook. Na ta način pridobijo strukturirane informacije o svojem delu, kar olajša promocijo mladinskega dela v lokalnih skupnostih. Omogoča, da pokažemo konkretne rezultate in učinke, ki jih ima mladinsko delo na mlade posameznike in posameznice. Kljub temu, da je Logbook oblikovan za razvoj mladinskega dela, ga lahko, oziroma celo moramo, uporabljati tudi za promocijo mladinskega dela.