“Bo zadnji. ki odhaja, ugasnil luči? Soočanje z demografskimi izzivi na Zahodnem Balkanu” je organizator naslovil pogovor o demografskih izzivih mladih v regijah vzhodnega Balkana v prihodnje.

4. marca 2020 je grad Jable gostil skupino približno 40 strokovnjakov, predstavnikov organizacij za mlade, državnih uradnikov, diplomatov, študentov in predstavnikov civilne družbe, ki so razpravljali o demografskih izzivih držav zahodnega Balkana v okviru “bega možganov” in možnosti, da bi ga spremenili v “kroženje možganov”. Dogodek je organiziral Center za evropsko perspektivo (CEP) v sodelovanju s Srednjoevropsko pobudo (CEI) v okviru Blejskega strateškega foruma za mlade (Young BSF).

Zaprto jutranje zasedanje je bilo namenjeno predstavitvi demografskih izzivov regije zahodnjega Balkana in osvetlitvi bega možganov ter s ciljem določiti dobre prakse in politike v prihodnje. Glavna vprašanja zasedanja so bila: Ali obstajajo načini za zaustavitev bega možganov? Je smiselno razmišljati o načinih, kako ga ustaviti? Kako lahko beg možganov spremenimo v možgansko cirkulacijo? Katere dobre prakse lahko v zvezi s tem ponujajo države EU? Ali obstajajo kakršne koli dejavnosti ali programi za reševanje tega vprašanja, ki jih spodbuja država in bi jih lahko predstavili kot dobre prakse? Ali vlade storijo dovolj, da ponovno privabijo usposobljene delavce in visoko izobražene posameznike v izvorne države? Ali lahko države z veliko diasporo kako od tega profitirajo? 

Drugi del, odprt za širšo javnost, je gostil različne strokovnjake s tega področja, ki so razpravljali o zaključkih s prvega zasedanja, pa tudi ponujali vpogled v možne rešitve vprašanja bega možganov.

Dogodek je otvorila Nina Kodelja, namestnica generalnega sekretarja CEI, ki je poudarila, da demografska vprašanja močno vplivajo na družbeno tkivo. Katja Geršak, izvršna direktorica CEP, je nadaljevala s predstavitvijo dobrih praks, ki jih CEP in Slovenija izvajata s pomočjo razvojnih projektov. Andor Dávid, izvršni direktor Mednarodnega Višegrajskega sklada(IVF), je delil nekaj misli o podjetništvu. Poudaril je, da je potrebno že v zgodnji mladosti prebuditi podjetniški in inovacijski duh. Dodal je, da se dejavnosti IVF v regiji zahodnjega Balkana osredotočajo na prihodnja delovna mesta, ki še ne obstajajo, vendar bi lokalnim skupnostim v prihodnosti lahko ponudila nov zagon. 

V nadaljevanju so se, Dafina Peci, generalna sekretarka Mladinskega kongresa Albanije, Jernej Štromajer, državni sekretar na slovenskem Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport in Anja Fortuna, predsednica Mladinskega sveta Slovenije, strinjali, da obstajajo številni razlogi, zakaj se mladi odločijo za selitev, narediti pa bi bilo potrebno analizo le-teh. Možnosti pridobitve stanovanj, družinske politike, izobraževalni sistem, uspešnost demokratičnih procesov, okoljske politike itd. igrajo pomembno vlogo pri poskusu “bega možganov” spremeniti v “kroženej možganov”. Strinjali so se tudi, da bi morale vlade z mešanico različnih politik spodbuditi mlade, da ostanejo v svojih matičnih državah. 

Zaključne pripombe je ponudil Peter Grk, generalni sekretar Blejskega strateškega foruma za mlade in nacionalni koordinator za Zahodni Balkan z Ministrstva za zunanje zadeve Slovenije, ki je poudaril, da v regiji zahodnega Balkana manjkajo “luči” (upanje), zato trenutno ni luči, ki bi jih bilo treba ugasniti, če parafraziramo naslov okrogle mize. “Tako države EU kot tudi bančne ustanove se morajo prenehati pretvarjati, da mladih ni in začeti ustvarjati ugodne pogoje za mladino v regiji,” je poudaril Grk.

Vir in foto: Blejski strateški forum