Na pobudo Organizacije Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (Unesco) je današnji dan mednarodni dan maternih jezikov. Pravica do materinščine je osnovna človekova pravica. V spomin na ubite študente, ki so 21. februarja 1952 v Bangladešu protestno zahtevali uradno rabo njihovega maternega jezika, bengalščine, so Združeni narodi 21. februar izbrali za mednarodni dan maternega jezika.

“Jeziki brez meja” – jezik Maorov in Samijev

Tema letošnjega mednarodnega dneva maternega jezika, s katerim želi UNESCO spodbuditi spoštovanje lastnega in tudi drugih maternih jezikov po svetu, je “Jeziki brez meja“. Čezmejni jeziki lahko, po mnenju organizacije, spodbujajo miren dialog in pripomorejo k ohranjanju avtohtone dediščine. Z mednarodnim dnevom maternega jezika opozarjajo na potrebo po ohranjanju kulturne in jezikovne raznolikosti po svetu. “Kulturna in jezikovna raznolikost sta ključnega pomena za trajnostno družbo in pomagata ohraniti razlike v kulturah in jezikih, ki spodbujajo strpnost in spoštovanje drugih,” piše na spletni strani organizacije.

Po navedbah Unesca nekateri lokalni jeziki po svetu, namesto da bi izginjali, v resnici cvetijo, mnogi od teh pa so čezmejni. Kot primer navaja jezik Maorov, ki ga govorijo na Novi Zelandiji in Cookovih otokih, ter jezik Samijev na severu Evrope. Vzcvetela sta po “prizadevanjih vlad za oživitev teh jezikov, ki so se začela v 80. letih prejšnjega stoletja,” navaja UNESCO.

Svahili – hibridni jezik, ki “pripoveduje bogato zgodbo o migracijah, trgovini suženjstvu, kolonializmu”

V mnogih delih sveta so bile meje umetno vsiljene in so samovoljno sestavljale razdeljene skupnosti, ki so obstajale stoletja, to pa je prispevalo h konfliktom. Jezikoslovci, ki so specializirani za čezmejne jezike, po podatkih Unesca poudarjajo, da za take skupnosti uradne meje pogosto ne obstajajo. Kot takšen primer se med številnimi čezmejnimi jeziki omenja tudi svahili, podsaharski afriški jezik, ki ga govori od 120 do 150 milijonov ljudi (uradni jezik Tanzanije, Kenije in Demokratične republike Kongo). Je hibridni jezik, ki ga sestavljajo jezikovni elementi iz južne Afrike, Arabije, Evrope in Indije, njegov razvoj pa “pripoveduje bogato zgodbo o migracijah, trgovini, suženjstvu, kolonializmu“. Temu jeziku bodo na sedežu Unesca v Parizu danes posvetili tudi okroglo mizo.

V Sloveniji bodo dan med drugim počastili na Društvu slovenskih pisateljev (DSP), kjer pripravljajo literarni večer, na katerem bodo sodelovali avtorji, ki pišejo v angleščini, madžarščini, kajkavščini, prekmurščini in rezijanščini – Erica Johnson Debeljak, Albert Halasz, Zlatko Kraljić, Tine Mlinarič in Renato Quaglia.

Kako dobro poznaš svoj jezik? Reši test!

• Spletna stran slovarja slovenskega knjižnega jezika – temeljna knjiga vseh, ki s ponosom govorimo in pišemo slovensko, omogoča test, kjer lahko preveriš svoje znanje slovenskega jezika. 
• Na spletni strani govornipomocnik.rtvslo.si lahko preveriš pravilno izgovorjavo poslovenjenih in poenotenih izgovorjav tujih imen ter drugih besed in besednih zvez z mestom naglasa in naglasnim znamenjem.

Ali veš da:

• naj bi, po podatkih Evropske komisije, slovenščino v Sloveniji kot materni jezik govorilo 1.920.000 ljudi, kot drugi jezik pa 75.000 ljudi. Po ocenah je na svetu skupaj več kot 2,2 milijona uporabnikov slovenskega jezika,
• je Unesco 21. februar za mednarodni dan maternih jezikov razglasil leta 1999 v spomin na protest in smrt bengalskih študentov, ki so leta 1952 v Pakistanu zahtevali enakopravnost za svoj jezik – bengalščino,
• je ogroženih 43 odstotkov od približno 6000 svetovnih jezikov. Britanski jezikoslovec David Crystal je pred leti ocenil, da vsaka dva tedna eden od ogroženih jezikov umre,
• polovico vseh jezikov govori manj kot 10.000 ljudi,
• spadata pravica do uporabe in dostop do maternega jezika med temeljne človekove pravice,
• po podatkih UNESCA, 40 odstotkov svetovnega prebivalstva nima dostopa do izobrazbe v jeziku, ki ga govori ali razume.

Vir: STA/MMC

Foto: UNESCO