Dan varne rabe interneta letos poteka na današnji dan, 11. februarja. Namen tega dne je priložnost, da se opozori na varno in odgovorno uporabo novih tehnologij ter na s tem povezane nevarnosti, kot so spletno ustrahovanje, socialni inženiring (npr. pharming, phishing), z namenom, da bi bilo takih izkušenj med uporabniki interneta čim manj.

Vsako leto na dan varne rabe interneta, točka osveščanja o varni rabi interneta Safe.si, ki deluje v okviru Fakultete za družbene vede, začenja s kampanjo, s katero želijo starše opozoriti na pretirano rabo mobilnih telefonov. Vodilna misel letošnjih dogodkov, povezanih z dnevom oz. mesecem varne rabe interneta, je “Skupaj za prijaznejši internet“.

V sklopu kampanje so na Safe.si izdali tudi priročnik “Mami, a mi daš telefon?”, ki nudi staršem predšolskih otrok nasvete, kako naj na ustrezen in varen način vpeljejo otroke v uporabo tablic, mobilnih telefonov in računalnikov. V kratkem bodo izdali še priročnik za vzgojitelje predšolskih otrok na temo varne rabe digitalnih naprav in interneta.  

Prekomerna uporaba interneta

Iz prve slovenske raziskave o uporabi interneta med otroki in mladostniki (8 do 18 let) Mladi na netu in izsledkih raziskave Prekomerna raba interneta med evropskimi otroki, lahko razberemo tudi podatke o posledicah in stanju prekomerne uporabe interneta pri otrokih in mladostnikih. Hkrati na Safe.si opozarjajo: če otrok preživi veliko časa na spletu, ni nujno, da je to znak pretirane uporabe interneta. “Izraz “pretirana uporaba” je namenjen označevanju ponavljajoče, obsedene in nenadzorovane uporabe. Rezultati raziskave so pokazali, da so najbolj ranljivi starejši otroci, ki imajo čustvene težave in imajo zelo izraženo potrebo po iskanju vznemirjenja“, razlagajo na Safe.si.

Do podobnih podatkov in ugotovitev so prišli tudi na Centru pomoči pri prekomerni rabi interneta – Logout. Univ. dipl. psihologinja Petra Belina, soustanoviteljica in strokovna vodja Logout-a razlaga, da so v letu 2019 skupaj s Centrom za psihodiagnostična sredstva zbirali podatke o zasvojenosti in prekomerni uporabi med mladostniki in prišli do podobnih ugotovitev: “Zasvojenih je blizu 5 % mladostnikov, več pa je tistih, ki prekomerno uporabljajo naprave, kar pomeni, da je prisotnih manj simptomov ali pa eden zelo izrazito. Pri našem delu opažamo, da je največ primerov zasvojenosti z videoigrami, sledijo družbena omrežja. Prva je bolj značilna za fante, medtem ko druga za dekleta. Pri uporabi družbenih omrežij so pogosto pridružene tudi različne oblike spletnega nasilja. Najbolj rizična skupina so deklice v osnovni šoli. Pri obeh oblikah zasvojenosti se lahko pridruži tudi kombinacija s pornografijo.”

Zanimalo nas je, kateri so znaki zasvojenosti. Petra Belina odgovarja, da se zasvojenost razvije skozi daljše obdobje. Ena izmed začetnih stopenj je, da čas namenjen zaslonom začne motiti družinske aktivnosti, ritem in povezanost med družinskimi člani. Prepoznamo jo po znakih, ki trajajo dalj časa in sicer:

• razmišljanje o uporabi spletnih vsebin v času, ko jih ne uporabljajo,
• umik in neprijetna čustvena stanja ob odvzemu,
• določeni online aktivnosti oseba namenja vse več časa,
• izguba kontrole nad uporabo; tudi če želijo ne zmorejo prenehati,
• izguba zanimanja za druge aktivnosti, interese, druženje s prijatelji,
• izguba in poslabšanje kvalitete medosebnih odnosov (družina in prijatelji),
• prikrivanje uporabe pred drugimi,
• neurejeno spanje,
• uporaba online vsebin za pobeg pred neprijetnimi čustvi,
• poslabšanje učnega uspeha in delovne učinkovitosti,
• uporaba naprav kljub negativnim posledicam.

Da bi preprečili pretirano uporabo interneta raziskovalci na podlagi rezultatov priporočajo, da so starši aktivno in kontinuirano vključeni v otrokove spletne aktivnosti skozi podporo in razpravo in ne le takrat, ko so otroci prizadeti zaradi nečesa na spletu.

Da ne pride do zasvojenosti, velja upoštevati nekaj splošnih smernic:

Starši lahko največ naredite s svojim pozitivnim zgledom uporabe tehnologij: “Otroci vas opazujejo in posnemajo. Z dobrim zgledom uporabe naprav ponudite svojim otrokom popotnico za zdravo uporabo naprav tekom odraščanja. Izogibajte se uporabi naprav v času, ki ga preživljate z otroki, zlasti mlajšimi. Spodbujajte zdrav in aktiven življenski slog. Varujte zasebnost vaših otrok – ne objavljajte njihovih fotografij, videoposnetkov in drugih osebnih podatkov na splet“

Postavite jasna in enostavna pravila glede uporabe naprav (kdaj je dovoljen čas za uporabo in pod katerimi pogoji). “Doslednost in enotnost staršev se izplača – večja je, manj je zapletov okoli kršenja pravil. Vztrajajte tudi, če se otrok ob odvzemu naprave vede agresivno. Otroci namreč kršijo pravila, toda večkrat ko boste vztrajali, manj bo imel volje do tega. Priporočamo, da je računalnik v skupnem prostoru. Prav tako imejte skupen prostor, kamor vsi odložite telefone preden greste spat. Vsaj uro pred spanjem se odsvetujejo zasloni. Igranje pozno v noč je rizično za zasvojenost. Uporaba tehnologij za zabavo naj bo časovno omejena ter dostopna šele, ko so opravljene druge aktivnosti, ki imajo prednosti.” priporoča Petra Belina.

Kako naj mladostniki ravnajo v izogib zasvojenosti? 

• Stisk v vsakdanjem življenju ne rešujte za zaslonom. Bolj pomagajo ostali analogni načini spoprijemanja s težavami.
• Čas za online zabavo in sproščanje si vnaprej planirajte.
• Priporočamo, da poskrbite za svoje spanje in niste za zaslonom pozno v noč.
• Med online aktivnostmi si vzemite pavzo, se sprehodite in pretegnete, hidrirate.
• Razmišljajte tudi o kreativni uporabi tehnologije npr. programiranju, učenju inštrumenta ali jezika, oblikovanju, itd.

Kaj lahko storimo za lastno varnost na internetu?

V Sloveniji se lahko obrnemo na kar nekaj organizacij bodisi za pridobitev informacij o varnosti na internetu bodisi glede prijave nasilja na internetu.

• na spletni strani Safe.si najdeš nasvete, kako ravnati, da boš varen, varna na internetu in kaj storiti, če imaš občutek, da je nekaj narobe (npr. Prejel/a si golo fotografijo nekoga. Kaj sedaj?),
• če imaš vprašanje ali dilemo, povezano z uporabo interneta, se obrni na Svetovalno linijo za težave na spletu Tom telefon 116 111, na katero lahko pokličeš vsak dan med 12. in 20. uro,
• na e-tom.si je na voljo svetovanje prek TOM spletne klepetalnice,
• več o trenutnih nevarnostih na internetu najdeš na spletnih straneh Nacionalnega odzivnega centra za kibernetsko varnost SI CERT,
• na konkretna vprašanja v zvezi z varnostjo na spletu ti lahko odgovorijo na Agenciji za komunikacijska omrežja in storitve RS (AKOS),
• za pomoč pri težavah z odvisnostmi, povezanimi z uporabo ali zlorabo interneta, se lahko obrneš na Center za pomoč pri prekomerni rabi interneta (LOGOUT), kjer lahko tudi opraviš test odvisnosti,
• če meniš, da si žrtev spletnega nasilja ali spletne prevare, lahko slednje prijaviš preko aplikacije Odklikni!, na spletni strani varninainternetu.si ali na prijavni točki spletno-oko.si. 

Letošnji dan varne rabe interneta, ki je osrednji dogodek evropske mreže centrov za varnejši internet Insafe, je hkrati tudi povabilo vsem uporabnikom interneta, naj na internetu z drugimi komunicirajo na spoštljiv način in tako prispevajo k pozitivni digitalni izkušnji, so navedli v slovenskem Centru za varnejši internet in točki ozaveščanja o varni rabi interneta in mobilnih naprav Safe.si. 

Projekt Center za varnejši internet izvajajo Univerza v Ljubljani Fakulteta za družbene vede, Zavod Arnes, Zveza prijateljev mladine Slovenije in Zavod MISSS (Mladinsko informativno svetovalno središče Slovenije), financirata pa ga Agencija INEA pri Evropski komisiji (prek Instrumenta za povezovanje Evrope) in Ministrstvo za javno upravo.

Vir: uredništvo mlad.si

Foto: unsplash