Samo 1 od 10 učencev iz deprivilegiranih okolij dosega rezultate
UNICEF je pred srečanjem ministrov za izobraževanje in Svetovnim gospodarskim forumom v Davosu opozoril, da skoraj tretjina mladostnic iz najrevnejših gospodinjstev nikoli ni hodila v šolo.
Revščina, diskriminacija na podlagi spola, invalidnosti, etničnega porekla ali jezika poučevanja, oddaljenost od šol in slaba infrastruktura so glavne ovire, ki najrevnejšim otrokom preprečujejo dostop do kakovostnega izobraževanja. Izključenost na vsaki stopnji izobraževanja ohranja začarani krog revščine in je ključno gonilo globalne krize izobraževanja.
Kakšno je stanje v Sloveniji?
Čeprav Slovenija zaradi pomanjkanja primerljivih podatkov ni bila vključena v UNICEF-ovo analizo, pa razpoložljivi podatki razkrivajo, da – po podatkih nacionalnega statističnega urada – Slovenija namenja za formalno izobraževanje 5 % BDP, pri čemer velja, da je bilo 92 % javnih sredstev za formalno izobraževanje namenjenih neposredno izobraževalnim ustanovam. Izdatki za predšolsko vzgojo in izobraževanje so predstavljali 1,1 % BDP, izdatki za osnovnošolsko izobraževanje 2,3 % BDP, izdatki za srednješolsko izobraževanje 0,9 % BDP in izdatki za terciarno izobraževanje 1 % BDP.
Zadnja raziskava PISA, ki je bila izvedena v letu 2018 in ki je tudi eden temeljnih virov podatkov UNICEF-ovega poročila, se je posebej posvetila konceptu pravičnosti v izobraževanju, kjer je raziskovala vključenost in nepristranskost. Rezultati te raziskave nakazujejo, da so okoliščine, kot so socialno-ekonomski status učencev, spol in imigrantsko ozadje učencev, pomembni napovedniki učnih dosežkov. V Sloveniji nekaj več kot 1 od 10 učencev iz deprivilegiranih okolij dosega najboljše bralne rezultate, kar je primerljivo s povprečjem OECD, a ob tem velja omeniti, da najboljše bralne rezultate dosega več kot vsak drugi otrok, ki prihaja iz privilegiranega okolja. Podobne razlike se pojavljajo pri matematični in naravoslovni pismenosti.
Učenci, ki so na preskusu PISA 2018 dosegli enake rezultate, a prihajajo iz prikrajšanih okolij, imajo v primerjavi s tistimi iz privilegiranih okolij, nižja pričakovanja glede nadaljnje izobrazbe. Kar 31,7 % jih ne pričakuje, da bodo dosegli univerzitetno izobrazbo, medtem ko podobno meni le 8,1% tistih, ki prihajajo iz privilegiranih okolij (OECD 2019).
Slovenija sodi med države, kjer sta vsaj 2 od 5 učencev z imigrantskim ozadjem sočasno tudi socialno-ekonomsko prikrajšana. Za Slovenijo velja, da učenci brez imigrantskega ozadja dosegajo bistveno boljše bralne rezultate kot otroci z imigrantskim ozadjem, prav tako pa je delež učencev, ki so na lestvici bralne pismenosti dosegli največje rezultate (8,8 %) eden najnižjih med državami OECD (povprečje OECD: 16,8 %).
UNICEF-ova priporočila vladam
- V okviru nacionalnih javnih izdatkov/proračunov za izobraževanje naj bodo sredstva razdeljena tako, da je otrokom iz najrevnejših 20 % gospodinjstev namenjenih vsaj 20 % sredstev za izobraževanje.
- Prednost naj ima financiranje predšolskega izobraževanja, kjer je vključenost otrok iz najrevnejših gospodinjstev najmanjša. Cilj povečanega financiranja predšolskega izobraževanja je zagotoviti univerzalno vključenost otrok. Temu mora slediti postopno povečevanje sredstev za osnovnošolsko, srednješolsko in visokošolsko izobraževanje.
- Vsakemu otroku je potrebno zagotoviti vsaj enoletno predšolsko izobraževanje. Predšolsko izobraževanje je namreč pomemben temelj za vse nadaljnje stopnje šolanja. Otroci, ki zaključijo predšolsko izobraževanje, pogosteje zaključijo šolanje, imajo boljši učni uspeh in aktivno prispevajo k razvoju družbe ter gospodarstva ko odrastejo. Namenitev vsaj 10% proračuna za predšolsko izobraževanje lahko prispeva k univerzalnemu dostopu do predšolskega izobraževanja za vsakega otroka.