Leta 2018 je bil 18. marec razglašen za svetovni dan recikliranja, z namenom prepoznavanja, promocije in proslavljanja namena recikliranja.

Podnebne spremembe vplivajo na celotno družbo – povečuje se revščina, vedno več je migracij zaradi okolja, ki postaja neprimerni za bivanje, habitati izginjajo … K varovanju okolja in spremembam na bolje lahko pripomoremo tudi z recikliranjem, ki ga je OZN umestil v cilje trajnostnega razvoja 2030. Je ključni del krožne ekonomije, letno pa z recikliranjem prihranimo več kot 700 milijonov ton CO2 emisij, projekcije pa napovedujejo, da se bo delež prihranjenega CO2 do leta 2030 dvignil na 1 milijardo tone. Podatki za Slovenijo iz leta 2020 kažejo, da vsaka oseba v letu proizvede 489 kg komunalnih odpadkov, od tega je 72,2% komunalnih odpadkov zbranih ločeno.

Raziskava Mladina 2020 kaže, da so med mladimi v Sloveniji prisotne visoke ravni trajnostnega delovanja. Ko gre za ločevanje odpadkov, je ta zelo visoka, saj kar slabih 89 % anketirancev navaja, da dosledno ločuje odpadke. Nekoliko manj, pa še vedno visok delež je mladih, ki se izogibajo uporabi plastike za enkratno uporabo. Kar 58 % se namreč plastiki izogiba, le dobrih 15 % pa tega ne počne. Dojemanje tega početja mladih razkriva tudi naslednja izjava ene od intervjuvank:

»Sama si pod tem predstavljam plastične vrečke, plastično embalažo in reciklažo ali ponovno uporabo. /…/ To se mi zdi pomembno, saj smo vsi dobili negativen odnos do plastike, ki ni razgradljiva. Vem, kaj to povzroča in kje to vse ostane, in na splošno je škodljivo.«

Raziskava kaže tudi, da je trajnostno vedenje lahko »nalezljivo«, na kar kažejo številni primeri, saj lahko z zgledi – ki so pomemben element socializacije – posameznik vpliva na trajnostno delovanje okolice. Kar dobrih 67 % mladih poskuša na svojo okolico vplivati, da bi ravnala čim bolj okolju prijazno, in le okoli desetina mladih jih tega ne počne. Ponovno se ob tem zelo pozitivnem podatku zelo spodbudna kaže tudi ugotovitev, da je ta visok delež narastel v zadnjih desetih letih, saj je bilo leta 2010 takih le 37 % mladih, kar je za dobrih 30 % manj kot danes. Prav tako je takih, za katere to sploh ne velja, skoraj dvakrat manj, kar pomeni, da sta trajnostna zavest in delovanje mladih v zadnjem desetletju močno napredovala. »Nalezljivost« tega vedenja, ki je pravzaprav življenjski moto, najlepše kaže naslednja izjava ene od sogovornic raziskave:

»Novo trajnostno vedenje, ki ga želim razviti, pa je trud, ker menim, da se samo s trudom in z vztrajnostjo dosežejo najlepše stvari v življenju (izobrazba, zdravje, dobra služba, zdravi odnosi …) /…/.«

(Daša, mlada podjetnica, študentka, 25 let)