Kamal Izidor Shaker je trenutni predsednik Mladinskega sveta Slovenije (MSS), ki je krovno združenje mladinskih organizacij, ki delujejo na nacionalnem nivoju. Kamal je že zgodaj stopil v svet mladinske politične participacije. Po maturi na gimnaziji v Kamniku se je vpisal na Filozofsko fakulteto v Ljubljani, kjer se je seznanil s Študentskim klubom Domžale in od takrat dalje je rastel skozi različne študentske organizacije in postal predsednik Sveta študentskih klubov Slovenije. Leta 2008 je uspešno kandidiral za predsednika krovne mladinske organizacije, ki je pred letošnjimi parlamentarnimi volitvami predstavila predvolilni program po meri mladih.

Kako so politične stranke v predvolilnem obdobju pred državnozborskimi volitvami sprejele  Predvolilni program po meri mladih? Ste zadovoljni z odzivom?

V predvolilnem času smo na politične stranke, ki so kandidirale na predčasnih volitvah v državni zbor naslovili tri pozive oz. izvedli tri akcije, ki bi lahko v prihodnosti pripomogle k izboljšanju položaja mladih pri nas. V prvem smo pozvali politične stranke, naj na svoje liste uvrstijo čimveč mladih, starih pod 30 let. Odzivi strank na ta poziv so bili različni, vsekakor težko rečemo, da so naš poziv upoštevali vsi. Druga akcija je bila priprava Volilnega programa po meri mladih, kjer smo zaobjeli ključne problematike in ukrepe, ki bi jih lahko stranke vključile v svoj predvolilni program. Odziv na naš predvolilni je bil dober, saj smo bili v kontaktu z nekaterimi strankami, ki so svoj program pripravljale in tudi po pregledu predvolilnih programov smo opazili, da so se nekatere stvari, ki smo jih predlagali, znašle v programih. Prav tako pa so nekatere stranke v svojih gradivih in javnih nastopih omenile, da se v splošnem strinjajo z našo težnjo po uvrščanju mladih na politično agendo.

Koliko se jih je udeležilo novembrskega srečanja mladih kandidatov in kandidatk, kjer naj bi se skupaj zavezali k delovanju v korist mladih?  Do kakšnih zaključkov ste prišli na omenjenem srečanju?

Na srečanju »mladih kandidatov in kandidatk« za poslance in poslanke v DZ, ki smo ga organizirali v prostorih Vlade RS je bilo prisotnih okoli 40 kandidatk in kandidatov iz večine političnih strank. Srečanje pa je bilo namenjeno predvsem predstavitvi Predvolilnega programa po meri mladih ter debati na temo zaveze. Prisotni so se z veseljem zavezali k podpori mladim.

V kolikšni meri so najmočnejše politične stranke vključile ukrepe iz Predvolilnega programa po meri mladih v svoje predvolilne programe? Kateri so bili dobro sprejeti in kateri so ostali morda bolj v ozadju?

Politične stranke so naš predvolilni program povzele na različne načine, kar je tudi prav, saj so le avtonomni pri tem. V predvolilnem glasilu ene od ključnih strank lahko najdete tudi na dnu strani okvir, v katerem piše, da podpirajo prizadevanja Mladinskega sveta Slovenije – torej so naša prizadevanja na splošno sprejeli, niso pa se spuščali v podrobnosti. Pogosto sta bili s strani poslanskih kandidatov omenjana področja stanovanjske problematike in zaposlovanja kot ključni z našega programa.

Je to po vašem mnenju dovolj, da lahko pričakujemo kakšne premike v smeri ukrepov Predvolilnega programa po meri mladih?

Zagotovo pričakujemo ukrepe. Nekateri bi se verjetno zgodili tudi brez nas, saj so pravzaprav nujni, za nekatere pa se bo potrebno boriti. Mladi bomo morali veliko delati, da bomo lahko zagotavljali medgeneracijsko ravnovesje, vendar pa zato pričakujemo, da se nam bo dostop do kvalitetnega samostojnega življenja nekoliko olajšal, predvsem področji stanovanjske problematike in zaposlovanja sta tu ključni.

Kako je MSS do sedaj opozarjal politične odločevalce na mlade, njihove potrebe in stiske ter na ukrepe, ki odgovarjajo le-tem?

MSS je kot zagovornik pravic in predstavnik mladih vseskozi opozarjal odločevalce na položaj mladih in to bomo počeli tudi v prihodnosti. V zadnjih letih se tega lotevamo na več načinov.

Pripravljamo programske dokumente na različne tematike - z našimi stališči in predlogi ukrepov. Ti dokumenti nastajajo v okviru Komisije za mladinske politike, sestavljene iz predstavnikov organizacij članic, zunanjih strokovnih sodelavcev ter vodstva MSS. Vsebina dokumentov je nato podlaga za različne aktivnosti, s katerimi javnost opozarjamo na položaj mladih. Nekatere aktivnosti so namenjene splošni javnosti, nekatere so neposredno usmerjene v odločevalce. V iztekajočem se letu smo se redno sestajali s poslanskimi skupinami, pripravljali predstavitve programskih dokumentov na ministrstvih, se udeleževali razprav ob pripravi zakonodaje, pisali svoje predloge...

Tvoj pogled v prihodnost? Meniš, da bo v prihodnje sodelovanje boljše in plodnejše? In zakaj?

Ne glede na to, da stanje ni najbolj rožnato, je moj pogled v prihodnost optimističen. Ravno tako lahko to rečem za organizacijo, ki jo vodim. Sodelovanje na različnih nivojih je in bo nujno potrebno za napredek naše države. Če bo boljše in plodnejše, je prezgodaj napovedati, vsekakor se bomo trudili za to.

Vidite možnosti povezovanja med Gibanjem 15. oktober in MSSjem in kakšne? Oziroma, če povezovanje ni možno, zakaj ne?

Zagotovo je to odraz nezadovoljstva mnogih posameznikov. V nekaterih stališčih se osebno z njimi strinjam, vendar pa na MSS ubiramo drugačne metode in načine za vključevanje v aktualno politiko. Verjamem, da sta lahko koristna oba načina delovanja. Nimam povsem jasne slike o njihovi vlogi pri nas in o sodelovanju še nismo govorili. Zanimivo bo videti, kaj bodo počeli v prihodnosti, saj to, da »taborijo« v središču Ljubljane najbrž ne bo dovolj, da bodo spremenili sistem in vladajoče vrednote.

Na kakšen način lahko mladi, ki niso organizirani, se pravi niso člani nobene mladinske ali študentske organizacije, kaj storijo, da bi se seznanili z možnostmi politične participacije?

No, preprost odgovor bi bil, naj se včlanijo, naj se aktivirajo. Naj poiščejo mladinske organizacije ali organizacije za mlade v svojem okolju in ugotovijo, kako se lahko vključijo. V srednjih šolah naj bodo aktivni v skupnosti dijakov, če imajo možnost, na fakulteti pa v študentkih svetih, na študentskih volitvah... Priložnosti zagotovo so, če želijo biti aktivni. Ena od priložnosti so tudi projekti strukturiranega dialoga, v katere vključujemo t.i. neorganizirano mladino. V prihodnjem letu bomo tovrsten projekt pripravili v sodelovanju z Mrežo MaMa.

Kako lahko informacije o možnosti politične participacije pridejo do mladih, ki jih do sedaj politika ni zanimala? Kako, na kakšen način jih lahko pritegnejo in kje se lahko srečajo z njimi?

Seveda je potrebno vedeti, da vseh ne zanima politična participacija, tako pač je. Na MSS imamo včasih že težave s pritegnitvijo mladih, ki naj bi jih participacija zanimala, zato je toliko težje s tistimi, ki so od tega oddaljeni. Največja verjetnost pa je, da se bo mlad posameznik začel zanimati za politiko, ko bo neposredno vplivala na njegovo življenje, ko mu bo ukinjena kakšna pravica, znižana štipendija, uvedena šolnina, ali že ko se o takih spremembah govori. Če se mlad posameznik ob tem zave političnega ozadja in po možnosti verjame, da se položaj lahko spremeni, potem predstavlja dober potencial za aktivnega državljana.

26. apr. 2012VARČEVALNI UKREPI: DA ali NE

Stališče Slovenske demokratske mladine, podmladka SDS in Mlade Slovenije ter podmladka NSi   Varčevalni ukrepi so pravični in ne prizadanejo socialno najšibkejših in... več >

26. apr. 2012Intervju s Tomažem Stritarjem - Ali so mladi v Sloveniji dovolj podjetni?

V obdobju gospodarske krize se veliko govori o pomenu podjetništva in inovativnosti, zato smo za mnenje o podjetnosti mladih povprašali direktorja zavoda Socialni inkubator, Tomaža... več >

24. apr. 2012Anketa: Evropski forum mladinskih centrov v Budimpešti

Od 17. do 20. aprila je v Evropskem mladinskem centru v Budimpešti potekal 3. evropski forum mladinskih centrov. Na forumu se je odvijala razprava o mladinskih centrih v Evropi,... več >

23. apr. 2012Anketa: Motivacija mladih za aktivno participacijo

Med 17. in 22.4.2012 je na Finskem potekalo mednarodno usposabljanje: Finding demo. Udeležence usposabljanja smo povprašali o načinih motivacije mladih v njihovi... več >

18. apr. 2012So sindikati inštrument delovanja političnih strank?

V Slovenski demokratski mladini se ne moremo izogniti občutku, da sindikati kot interesne skupine za vsako ceno želijo ohraniti svojo pozicijo in moč, da se ne želijo prilagajati spremembam, ki se dogajajo na ekonomsko finančnih trgih, družbi, gospodarstvu... S tem dajejo občutek kot da so inštrument delovanja političnih strank in ne delavcev, ki (naj) bi jih zastopali. Če pogledamo na spletno stran Socialnih demokratov, zasledimo, da je Dušan Semolič član predsedstva Delavske zveze SD. Spomnimo še, da je Branimir Štrukelj eden izmed ustanovnih član Hanžkovega TRS. S tem teza o političnem delovanju sindikatov ni več daleč od resnice... več >