MLADINSKI DELAVEC – MDNFI

1. SPLOŠNO
Kratica MDNFI je akronim za projekt »Razvoj modelov neformalnega in formalnega izobraževanja za mladinskega delavca za vključevanje v programe organizacij«.
Krajše ime projekta je »Mladinski delavec«, njegov temeljni namen pa je razvoj izobraževalnih modelov za profil mladinskega delavca.

V okviru projekta smo dolžni pripraviti tri izobraževalne modele:
• model formalnega izobraževanja, ki ga bo mogoče izvajati v okviru terciarnega izobraževanja,
• model neformalnega izobraževanja, ki ga bodo izvajale različne mladinske organizacije in organizacije za mlade ter
• izbirni predmet, ki ga bo mogoče izvajati v okviru srednješolskega izobraževanja.

Projekt se je pričel s 1. majem 2009, zaključil pa se bo z 31. avgustom 2012. Nosilec projekta je IRDO – inštitut za razvoj družbene odgovornosti (Maribor) s konzorcijskimi partnerji:
o Socialna akademija (Ljubljana,)
o Zavod RS za šolstvo (Ljubljana)
o Zveza tabornikov Slovenije (Ljubljana)
o Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov (Ljubljana)
o Društvo mladinski ceh (Ljubljana)
o Mladinsko združenje Brez izgovora (Ljubljana)
o II. Gimnazija (Maribor)
o Mladinski center Ormož (Ormož)
o Mreža Mama (Ljubljana)
o KUD Pozitiv (Ljubljana)
o Mladinski svet Ajdovščina (Ajdovščina)
o Dijaški dom Celje (Celje)
o Mladinski kulturni center Maribor (Maribor)
o Srednja prometna šola Maribor (Maribor)
o Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani

V projektu sodeluje okoli 70 mladinskih voditeljev, mladinskih delavcev, strokovnjakov, raziskovalcev in administrativnega osebja. Vsi sodelujoči se nadejamo, da bodo rezultati projekta prispevali k razvoju in krepitvi polja mladinskega dela v Sloveniji in širše, s tem pa tudi k spodbujanju odgovornega državljanstva, razvoja človeških virov in vseživljenjskega učenja.

V zvezi z »izdelki« projekta, ki se posebej ne vežejo na pripravo posameznih izobraževalnih modelov kot osrednjih ciljev projekta, je potrebno opozoriti:
- na izdelavo celostne podobe projekta ter spletne strani www.mladinski-delavec.si,
- izdelavo 21 strokovnih podlag, izdanih v obliki digitalne knjige ter objavljenih v knjižnici spletne strani,
- na pomembno iniciativo projektnega vodstva pri pripravljanju »terena« za vključitev polja mladinskega dela in mladinskih politik v okvir nacionalnega operativnega programa na posameznih ministrstvih (na osnovi katerih bodo mogoča črpanja denarja iz prihodnje finančne perspektive EU) ter priprav na zelo verjetno dodatno črpanje (pre)ostalega denarja iz ESS programa
- ter vključevanje projektnih sodelavcev in odmev njihovih projektnih prispevkov znotraj polja mladinskega dela ali bližnjih okoljih (npr.: projektna sodelavka dr. Vesna V. Godina je tako na osnovi svoje strokovne podlage izvedla že okoli 80 predavanj po različnih slovenskih šolah, vrtcih in mladinskih skupinah).

2. IZBIRNI PREDMET
V skupini sodelujejo praviloma strokovni sodelavci znotraj srednješolskega polja. Sanmi praviloma niso dejavni mladinski delavci.
Glede na cilje projekta smo dolžni pripraviti izbirni predmet za področje srednjega šolstva. Vendar je samo delo pokazalo, da polje srednjega šolstva ni tako enovito, da bi z enim »predmetom« lahko zajeli posebnosti celotnega polja.
Prav tako se je izoblikovala ocena, da bi bilo smiselno pripraviti vsaj tri različne vsebinske ponudbe za
- strokovne srednje šole,
- za dijaške domove
- ter za splošne gimnazije,
vendar ne s poudarkom na enem izbirnem predmetu, ampak na ponudbi različnih modelov (po 6 ur), ki jih lahko šole vključijo v svojo ponudbo obveznih interesnih dejavnosti, ki jih dijaki prosto izbirajo.
Osnovna ideja pri pripravi modula je priprava učne situacije, v kateri bi afirmirali prostovoljstvo v okviru mladinskega polja.
V okviru skupine poteka vzporedno evalvacija:
- različnih praks tovrstnega dela, ki že potekajo v posameznih šolskih okoljih,
- priprava učnih listov, na osnovi katerih bo potekala izbirna dejavnost in
- premislek o posameznih možnih vsebinah (npr.: medvrstniška pomoč, sejem mladinskih interesnih dejavnosti, medgeneracijski praktikum, povezava z lokalno mladinsko mrežo in promoviranje mladinskega dela, mladinsko delo v lokalni skupnosti).

3. VISOKOŠOLSKI ŠTUDIJ
Skupino sestavljajo v pretežni meri kolegi z ljubljanske in mariborske univerze. Glede na cilje projekta smo dolžni pripraviti program visokošolskega študija za potrebe mladinskega dela. V zadnjem letu je postalo jasno, da sta dve fakulteti (Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani in Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru) zainteresirani, da pričneta izvajati študij mladinskega dela na MA stopnji.
Glede na to, sta se tudi izoblikovala dva modela MA študija, ki se medsebojno pomembno razlikujeta:
- glede notranje vsebinske členitve in predmetne zapolnitve kurikula,
- umestitve študija v obstoječ okvir MA študija (ljubljanski model se dogaja znotraj modela 4+1, mariborski pa znotraj modela 3+2),
- koncepta in obsega izbirnosti (mariborski model se nagiba k 1/3-ski odprti izbirnosti glede na individualno orientiranost študenta, medtem ko je izbirnost v ljubljanskem modelu bistveno manjša (okoli 10 %) in mogoča glede na ponujen izbor),
- koncept in obseg praktičnega dela v času študija (mariborski model se nagiba k 1/3-emu deležu prakse v samem študiju, v okviru ljubljanskega modela pa je ta delež bistveno manjši – okoli 5 %),
- možnosti vstopa v študij (po ljubljanski različici je vstop mogoč preko študija na BA stopnji matične fakultete z izbiro ustreznih modularnih vsebin študija mladinsko delo, medtem ko je študij na mariborski MA stopnji v principu odprt za vse, ki so zaključili katerikoli BA študij in so (z referencami) istočasno aktivni znotraj polja mladinskega dela).
V okviru projekta ocenjujemo, da ni slabo, če bomo dobili dvojno ponudbo. Praksa vpisov v študij s strani zainteresiranih mladinskih delavcev oz. študentov ter širši odziv prakse mladinskega dela bodo pokazali, kateri model se bolj pisan na kožo potreb slovenskega mladinskega dela.
 

Dr. Andrej Fištrovec
 

V prilogi komentar Mateja Cepina o razvoju neformalnega modela izobraževanja mladinskih voditeljev.

Priponka: razvoj_neformalnega_modela_izobraževanja_mladinskih_voditeljev.pdf

26. apr. 2012VARČEVALNI UKREPI: DA ali NE

Stališče Slovenske demokratske mladine, podmladka SDS in Mlade Slovenije ter podmladka NSi   Varčevalni ukrepi so pravični in ne prizadanejo socialno najšibkejših in... več >

26. apr. 2012Intervju s Tomažem Stritarjem - Ali so mladi v Sloveniji dovolj podjetni?

V obdobju gospodarske krize se veliko govori o pomenu podjetništva in inovativnosti, zato smo za mnenje o podjetnosti mladih povprašali direktorja zavoda Socialni inkubator, Tomaža... več >

24. apr. 2012Anketa: Evropski forum mladinskih centrov v Budimpešti

Od 17. do 20. aprila je v Evropskem mladinskem centru v Budimpešti potekal 3. evropski forum mladinskih centrov. Na forumu se je odvijala razprava o mladinskih centrih v Evropi,... več >

23. apr. 2012Anketa: Motivacija mladih za aktivno participacijo

Med 17. in 22.4.2012 je na Finskem potekalo mednarodno usposabljanje: Finding demo. Udeležence usposabljanja smo povprašali o načinih motivacije mladih v njihovi... več >

18. apr. 2012So sindikati inštrument delovanja političnih strank?

V Slovenski demokratski mladini se ne moremo izogniti občutku, da sindikati kot interesne skupine za vsako ceno želijo ohraniti svojo pozicijo in moč, da se ne želijo prilagajati spremembam, ki se dogajajo na ekonomsko finančnih trgih, družbi, gospodarstvu... S tem dajejo občutek kot da so inštrument delovanja političnih strank in ne delavcev, ki (naj) bi jih zastopali. Če pogledamo na spletno stran Socialnih demokratov, zasledimo, da je Dušan Semolič član predsedstva Delavske zveze SD. Spomnimo še, da je Branimir Štrukelj eden izmed ustanovnih član Hanžkovega TRS. S tem teza o političnem delovanju sindikatov ni več daleč od resnice... več >