Okrogla miza o participaciji mladih

honeywagon photo
30 jul2018
316

LJUBLJANA – V sklopu mednarodne izmenjave mladih, ki poteka v iztekajočih dneh julija in v prvih dneh avgusta, je potekala tudi okrogla miza, na katero so bili kot govorci povabljeni udeleženci izmenjave, mladi iz Slovenije, Sarajeva, Mostarja ter Novega Sada ter gosta; Filip Dobranić – Muki, debater, filozof, sociolog kulture ter teoretik na področju družbenih omrežij in Borut Cink, programski menedžer na zavodu Movit ter izvršni urednik revije Mladje, pri kateri je bila ena izmed številk posvečena izključno participaciji mladih.

Ustanovitelj KUD-a Pozitiv ter idejni vodja izmenjave, Drago Pintarič, ki je pogovor tudi vodil, je debato pričel s citatom Tomaža Deželana, profesorja na Fakulteti za družbene vede in strokovnjaka na področju vključevanja mladih: “Participacija mladih je za prihodnost Evrope ključnega pomena.”

Na nek način je s tem vzpostavil rdečo nit pogovora, ki se je skladno s konceptom letošnje izmenjave vila okrog problematike participacije mladih v družbeno življenje ter razmislekom o tem, kaj danes za mlade pomeni »Biti IN« in kdaj postanejo »OUT«.

BITI IN LOGOParticipacija mladih je izjemno širok pojem, ki ga je Borut Cink v začetku debate razdelil na dve veji – na politično participacijo in na participacijo, pri kateri mladi sooblikujejo, soustvarjajo dejavnosti za svoje vrstnike. Politično participacijo je opredelil kot splošno stališče ljudi, da so mladi v splošnem pasivni. Da so empatični in se ne vključujejo v različne sfere družbenega življenja. Vsekakor pa prehitro pozabljamo na družbena omrežja kot pomemben del današnjega vsakdana in na vključevanje mladih na forume, v razne aktivistične skupine, proteste. Ostaja vprašanje, kolikšen je dejanski domet tovrstnega »internetnega aktivizma«. Odločitev mladih glede tega ali participirati ali ne, pravzaprav ni odločitev. Gre bolj za to ali sem jaz zadovoljen s sistemom, v katerem živim ali nisem. Če sem, v smislu politike niti ne participiram, če nisem, sem pripravljen iti dlje – tudi preko aktivizma na spletu, ki pa se po besedah Cinka pogosto konča brez neke podaljšane zgodbe v realnem življenju in ostane le na spletu.

Podobnega mnenja je Filip Dobranić, ki se ukvarja z internetom in demokracijo, poleg tega ustvarja kampanje, ki poskušajo vplivati direktno na oblast in z njimi poskušajo nekaj doseči, spremeniti. Dobranić internet v tem smislu vedno dojema kot začetek. Kot začetni dogodek, saj se skoraj ničesar ne da ustvarjati zgolj preko interneta. Vedno moramo nekaj storiti v realnosti – bodisi je to pritisk na gumb bodisi je to sprememba zakona.

Cink izpostavi še en vidik participacije mladih in v navezavi na Deželanov citat izpostavi vključevanje mladih ne le v smislu evropskega temveč globalnega pomena. Gre predvsem za participacijo, na katero se opira program Mladi v akciji, kjer mladi soustvarjajo, sooblikujejo dejavnosti v mladinskem delu kot so izmenjave, festivali ipd.

V drugem delu diskusije je bila beseda namenjena udeležencem izmenjave, mladim, ki so predstavili svoj pogled na problematiko in svoje izkušnje s participacijo. Udeleženci iz vseh sodelujočih držav so si bili enaki v mnenju, da so mladi bistveno premalo angažirani, premalo vključeni, tudi premalo zainteresirani za dogajanje okrog njih. Bombardiranje s premnogim številom podatkov in informacij povzroči površinsko dojemanje informacij, poleg tega pa tudi cel kup lažnih novic (»fake news«), ki se čedalje bolj širijo. Mediji so ušli izpod nadzora in mladi menijo, da bi z določeno selekcijo med tem kaj je za objavo v javnosti in kaj ne, dosegli večjo verjetnost in posledično zaupanje medijem. Poleg tega je ključnega pomena, da mladi zavzamejo svoje stališče, se opredelijo do problematike, kritično razmišljajo in pustijo svoj glas. Udeleženci iz Novega Sada in Sarajeva so izpostavili, da mladi o družbenem dogajanju vedo predvsem tisto, kar jim povedo doma. Izpostavijo primer, da ne poznajo političnih programov strank, ker jih to niti ne zanima. Rešitev vidijo predvsem v aktivnejšem vključevanju v skupnosti izven svojega doma, ki imajo skupne interese, ki podobno razmišljajo, saj bi s tem vzpostavili svoje mišljenje, svoj pogled na svet in posledično kritično razmišljanje in vključevanje v širšo družbeno sfero.

Beseda je tekla tudi o umetnosti, kot eni izmed temeljnih sredstev družbene kritike in možnosti vpliva na ljudi. Mladi so se strinjali, da umetnost ima to moč, ima potencial, da pa se zadnje čase prepogosto zlorablja v politične namene in s tem morebiti tudi v negativnem smislu vpliva na volivce.

Filip Dobranić je na vprašanje, kako je mogoče preseči čedalje večji razkorak med generacijami, povezal z njegovim raziskovanjem javnih prostorov. Če je bila javni prostor nekoč ulica, kjer so se otroci igrali, se danes to prestavlja na družbena omrežja, kar povzroča vse redkejšo živo komunikacijo med ljudmi in prenos odnosov v virtualno, kar izpodriva pristne medčloveške odnose.

Okroglo mizo je s pozitivno mislijo povzel Cink, ki je izpostavil, da so tovrstne razprave pomembne, vendar da so tisto, kar dejansko šteje, izmenjave, kot je mladinska izmenjava Biti IN. To, da mladi pridejo v kontakt s svojimi vrstniki, ki prihajajo iz drugih držav, vendar imajo podobne interese, podobno kritično razmišljajo, da se zavedajo, da imajo prav vsi svoje probleme, ki jih je možno rešiti. Ta energija se po njegovem mnenju lahko izkoristi za to, da se stvari, ki jih delaš v domačem okolju, prenesejo drugam. Ena okrogla miza vsekakor ne reši ničesar, vendar pa lahko mladi s skupnimi interesi in svojo energijo to plasirajo v neko širše družbeno okolje, kar pa je tisto, v kar moramo verjeti in k čemur moramo stremeti.

Urška Klajn, KUD Pozitiv – DIC

Vir in foto: KUD Pozitiv

 

Natisni stran Natisni stran

Kategorije Članki Mednarodno Projekti

Sorodni članki

Avtorji