Križarjenje po Finski Na križarjenju s 1400 finskimi mladinskimi delavci

Finska_1
14 maj2018
90

EVROPA – Prav ste prebrali, slab teden dni sem preživela na križarjenju od Finske do Estonije. Za marsikoga to ni ravno sanjska destinacija, ni Sredozemlje, niso Karibi. A jaz sem bila tam s prav posebnim namenom – da podrobneje spoznavam finski način mladinskega dela. Njihov pristop in odnos me je čisto prevzel. Večji del programa je potekal na križarjenju do Estonije, obiskali pa smo tudi enega izmed lokalnih mladinskih centrov in se do potankosti spoznali  s finskimi mladinskimi praksami.
Finska_3
Mladinski center Happi

Začeli smo z ogledom mladinskega centra Happi. Ime je izpeljanka besede kisik in je center za mladinske dejavnosti. Peljali so nas skozi svoje prostore in kar nekajkrat sem pomislila, če sanjam. Imajo ogromno stavbo z raznolikimi prostori za druženje in ustvarjanje. Njihovi prostori so namenjeni točno določenim ciljnim skupinam. En prostor je namenjen dekletom, drugi posebej fantom. Imajo tudi tako imenovano »rainbow house«, ki jo uporabljajo pripadniki LGBT skupin. Ustvarjajo torej varne prostore za mlade, kjer jim mladinski delavci nudijo podporo v obliki pogovorov in različnih delavnic.
V centru je zaposlenih 25 mladinskih delavcev. Njihovo delo je osredotočeno predvsem na individualen pristop do mladih in ulično delo. Okoli leta 2011 so ugotovili, da narašča stopnja brezposelnosti med mladimi in da upada število mladih z dokončano univerzitetno izobrazbo. Na podlagi teh dejstev so se odločili, da prevzamejo način dela bližnjih sosedskih držav, Norveške in Danske. Osredotočili so se na bolj osebni pristop in na individualno svetovanje. V finski zakonodaji je določeno, da so organi, ki delajo z mladimi z manj priložnostmi in mladimi s težavami, dolžni sporočiti kontakte teh mladih mladinskim delavcem, da jim le-ti lahko pomagajo. Pomoč nudijo mlajšim od 29 let, ki so izključeni iz izobraževalnega sistema oziroma poklicnega življenja (NEET –Not in Education, Employment or Training) in potrebujejo podporo pri iskanju službe, nadaljevanju šolanja ali ugotavljanju, kaj si želijo početi v življenju. S tem namenom imajo v Happi centru več prostorov za različne dejavnosti: manjšo plesno dvorano, temnico za razvijanje fotografij, dva glasbena studia z različnimi inštrumenti, studijsko opremo in studio za snemanje filmov ter video vsebin, sobo za ustvarjanje (risanje, slikanje), skupni prostor za druženje in oder. Mladim ponudijo prostor in orodja, da lahko skozi kreativno izražanje ugotovijo, kdo so, v čem so dobri in kaj si želijo početi v življenju. Mladinski delavci zagotavljajo tudi, da pri pripravi delavnic in prostorov za ustvarjanje sledijo trenutnim trendom, željam in potrebam mladih. Zavedajo se, da je osebni razvoj posameznika pomemben za boljše ugotavljanje življenjskega poslanstva.

Križarjenje do Estonije

Spoznavanje s finskim načinom mladinskega dela se je nadaljevalo na križarski ladji. Križarjenje do Estonije je vsakoletna tradicija in letos je potekala pod vodstvom Allianssi Cruisea. Dvodnevni program je združil približno 1400 strokovnjakov za mladinsko delo – mladinskih delavcev, raziskovalcev in oblikovalcev politik. Udeležila sem se delavnic o mladinskem delu, na katerih smo obravnavali aktualne teme v mladinskem delu, kot so sovražni govor, aktivna participacija mladih, socialna vključenost, zaposlovanje mladih in podobno. Imeli smo tudi veliko časa za druženje, deljenje dobrih praks, razpravljanja o izkušnjah in mreženje z obstoječimi partnerji in spoznavanje novih partnerjev. Pogovarjali smo se o možnostih nadaljnjega sodelovanja in razvoja novih projektih idej.
Finska_2Pomembno spoznanje

Po prihodu domov sem še veliko časa razmišljala o tej izkušnji. Zdi se mi, da so zelo napredni predvsem v načinu doseganja mladih, saj zelo dobro sodelujejo z vsemi organi in organizacijami, ki se ukvarjajo z mladimi. Tako hitro pridejo do podatkov in še hitreje ponudijo roko v pomoč mladim z manj priložnostmi. Finski mladinski delavci nosijo veliko mero odgovornosti in osebne vpletenosti. Delujejo v smislu mladinskega svetovalca, psihologa. Po izobrazbi  so večinoma socialni delavci, psihologi in mladinski delavci. Na Finskem imajo namreč možnost študija mladinskega dela in zelo dobro urejeno mladinsko politiko. Največja razlika med slovenskim in finskim načinom dela je definitivno to, da je pri njih to delo veliko bolj cenjeno, razširjeno ter splošno priznano. Želim si, da bi se zgledovali po finskem načinu dela, saj bi tako lahko pomagali še več mladim.

Na eni izmed predstavitev sem slišala zelo dobro primerjavo mladinskega dela in čebule. Veliko plasti znanja, veščin in motiviranja je potrebno, da prideš do cilja – srca čebule (srca mlade osebe). Ta izkušnja mi je dala novo mero spodbude in zagona, da se še naprej učim in izboljšujem kot mladinska delavka.

Irena Ivnik, MCT- Mladinski center Trbovlje
Erasmus-Movit-footer-1024x125Vir in foto: Mladinski center Trbovlje

Natisni stran Natisni stran

Kategorije Izpostavljeno

Sorodni članki

Avtorji