Iskra ob osmem marcu Ženske še vedno deprivilegirana skupina na trgu dela

28871086_1667947733266241_4130132386824323072_o
21 maj2018
187

SLOVENIJA – Andreea Udrea, prostovoljka DZMP Krško iz Romunije, se je 8. marca, ob mednarodnem dnevu žensk, udeležila protesta, ki ga je v Ljubljani organizirala progresivna mladinska organizacija “Iskra”. Sestavljajo jo študenti in študentke, ki se ukvarjajo s položajem mladih znotraj modernega kapitalističnega sistema in problematikami, s katerimi se ti soočajo.

Predsednica “Iskre”, Tonja Jerele, je poudarila, kako pomemben in aktualen je pogovor o položaju žensk in drugih ranljivih skupin, znotraj družbenih procesov, ki potekajo tako v Sloveniji kot Evropski Uniji:

“Neenakost med spoloma se iz leta v leto ponovno povečuje. Po Evropi še vedno opažamo vzpon desnih konzervativnih strank, ki so velika grožnja pravicam žensk. Poniževalen in zaničevalen odnos do žensk, migrantov in migrantk, LGBT skupnosti in ostalih ranljivih skupin postaja legitimna politična opcija. Dovolj imamo! Skrajni čas je, da ženske stopimo skupaj, zahtevamo in se borimo za to, kar nam pripada: enakopraven družbeni položaj, spoštovanje in dostojno življenje, ki si ga zaslužimo prav vsi. 8. marec je bil sprva praznik delavskih žensk, vendar ženske več kot 100 let kasneje še vedno težje dobimo zaposlitev, čeprav smo v povprečju višje izobražene. Težje in manjkrat tudi napredujemo in za svoje delo prejmamo nižje plačilo. Skrbstveno in gospodinjsko delo ni edini vzrok za neenakost na tem področju: pri podcenjevanju zenskega dela gre dokazano pogosto preprosto za nespoštovanje in predsodke do ženskega spola nasploh. Vse to se na koncu kaže tudi v mizerno nizkih pokojninah. V Sloveniji so namreč socialno najbolj ogrožena skupina ravno samske upokojene ženske.”

O položaju žensk na trgu delovne sile je spregovorila tudi aktivistka sindikata Mladi Plus, Tea Jarc:

“Mednarodni dan žensk je zgodovinsko ključno povezan z vprašanjem dela, na kar opozori že njegovo izvirno ime Mednarodni dan delavskih žensk. Neenakost na področju tako plačenega kot neplačenega dela je tista, ki pomembno določa možnosti delovanja žensk in uspešnost katerihkoli drugih ukrepov na področju enakosti. Danes položaj žensk na trgu dela in posledično v družbi pomembno določajo procesi prekarizacije, diskriminacije, normalizacije nadlegovanja in vsakodnevnega seksizma, omejujoče spolne vloge ter ogromne količine neplačenega dela, ki ga opravijo predvsem ženske. V iskanju tako imenovanih “optimalnih delavcev” imajo ženske avtomatično slabši položaj, pri tem pa ne gre za njihove dejanske sposobnosti ali produktivnost, ampak za vpliv družbeno določenih spolnih vlog in diskriminacijo.

Mlade brezposelne ženske tako težko dostopajo do trga dela, saj so za delodajalce videne kot strošek. Razlogi za to se velikokrat skrivajo v pričakovanju delodajalca, da bodo delavke šle na porodniški dopust, da bodo večkrat koristile bolniško odsotnost zaradi skrbi za otroke in starejše, ali pa zato, ker menijo, da bodo ženske za svojo prioriteto postavljale družinsko življenje in ne službe. Z vidika delodajalcev vse to predstavlja potencialno tveganje za visje stroške, zato so zaposlovanju žensk manj naklonjeni.

Istočasno se dostopnost storitev, kot je skrb za starejše in podobno, prej omejuje kot razširja, kar za ženske zaradi družbeno določenih spolnih vlog zopet pomeni vedno več neplačenega dela, pogosto pa tudi njihovo odsotnost s trga plačanega dela. Če ženske že delajo, pogosteje kot moški opravljajo začasna, nestalna, prekarna dela.

Prekarnost v Sloveniji se jasno kaže predvsem v delu mladih in žensk, še zlasti mladih žensk. Kar 80% žensk v starosti med 15 in 25 let je zaposlenih za določen čas. Delež možkih v takih zaposlitvah je 60%. Prekarne oblike dela prav tako na široko odpirajo vrata diskriminaciji. Prav tako se ženske soočajo z diskriminacijo pri plačilu. Zaskrbljujoče je, da se je plačna vrzelj v zadnjih letih v Sloveniji povečala. Na splošno so ženske v EU leta 2016 v povprečju zaslužile 16.2% manj kot njihovi moški kolegi. Kljub temu, da je na trgu dela med višje in visoko izobraženimi več žensk, so ženske tudi v teh poklicih prejemale nižje plače. V povprečju je bilo to kar 450 evrov manj, kot so prijeli moški z isto izobrazbo.

Raziskave tudi kažejo, da obstaja povezava med prekarizacijo in slabšanjem delavnih pogojev ter naraščanjem primerov spolnega nadlegovanja in trpinčenja na delovnem mestu. Posebno ranljiva skupina so prav mlade ženske v prekarnih oblikah dela, saj se te velikokrat ne upajo izpostavljati, predvsem zaradi strahu pred potencialno izgubo dela.

Poleg rednega dela ženske opravijo največji del neplačanega dela, ki zahteva čas, energijo, veščine in znanje, a ni denarno ovrednoteno. Največji del tovrstnega dela predstavlja reproduktivno delo, torej gospodinjsko in skrbstveno delo, ki se opravi znotraj doma. Tovrstno neformalno in neplačano delo v gospodinjstvu po oceni OECD predstavlja približno 33% BDPja držav članic, v Sloveniji skoraj 40% BDPja.

Ženske v Sloveniji prejemajo trenutno za 40% nižje pokojnine, kar povečuje revščino med upokojenkami. Trenutno je vsaka peta revna oseba pri nas upokojena ženska, teh je namreč enkrat več kot moških.

Ob 8. marcu, mednarodnem dnevu žensk, v sindikatu Mladi+ opozarjamo: namesto rož zahtevamo konec diskriminacije, kakovostne javne storitve, enako plačilo za enako delo in dostojno življenje. In zaslužimo si nič manj kot to.”

Vir: Društvo zaveznikov mehkega pristanka

Foto: Sindikat Mladi plus

Natisni stran Natisni stran

Kategorije Članki

Sorodni članki

Avtorji