Združenje EPEKA Akcija! Predstavitev nevladih mladinskih organizacij

28164297_1548916231830599_7398344632475426388_o
23 apr2018
168

SLOVENIJA – V tokratni rubriki Akcija! Predstavitev nevladih mladinskih organizacij vam na portalu mlad.si predstavljamo Združenje EPEKA. Znanstveno-raziskovalno združenje za umetnost, kulturne in izobraževalne programe in tehnologijo EPEKA, socialno podjetje, je bilo ustanovljeno leta 2008 kot pobuda povezati ustvarjalke in ustvarjalce kulturnih, umetniških, izobraževalnih, znanstvenih in tehnoloških vsebin za projekt Evropska prestolnica kulture 2012. Leto dni kasneje je EPEKA Mestni občini Maribor predlagala kandidaturo za naslov Evropska prestolnica mladih, ki ga je Maribor leta 2013 tudi pridobil. V prvem desetletju delovanja je Združenje EPEKA izoblikovalo svojo trenutno podobo in postala mednarodna mreža podjetij s podružnicami v Avstriji, Češkem, Črni gori, Turčiji, Srbiji in Združenem kraljestvu. Poleg mladinske dejavnosti so aktivni na področju kulture in  umetnosti, prostovoljstva, ekologije, spodbujanja medkulturnega dialoga, od leta 2016 pa je vzpostavljena tudi mladinska zadruga EPEKA, ki podpira mlade v podjetništvu. Več o Združenju EPEKA in projektih, ki jih zvajajo pa lahko izveste v rubriki Glavnih 5.

 Koliko mladih deluje v okviru vaše organizacije?

Natančno število je zelo težko določiti. Število vseh mladih, ki so se v teh letih z združenjem EPEKA udeležili izmenjav in projektov, je verjetno okrog 1000. Medtem ko je bolj realno število, torej tisti mladi, ki so oziroma so bili na EPEKI zaposleni, oziroma so prostovoljci, ki aktivno prispevajo k društvu in podobno, veliko bliže številu 100.

Kako vključujete mlade in zagotavljate pogoje za njihovo aktivno participacijo?

Mlade vključujemo na veliko različnih načinov. Morda je najpomembneje to, da sami organiziramo mladinske projekte. Smo gostujoča in partnerska organizacija pri Erasmus+ mladinskih izmenjavah in usposabljanjih ter EVS izmenjavah. Prav tako smo organizirali že kar nekaj športnih dogodkov. Številni od projektov, ki jih organiziramo, so usmerjeni prav k mladim. Še posebej tistim z manj priložnosti – bodisi zaradi ekonomskih bodisi socialnih pogojev. Prav tako verjamemo, da so pomembne spremljevalne izobraževalne dejavnosti, ki mlade seznanijo z vsemi možnostmi, ki jih imajo. S tem mislimo tako usposabljanja in izmenjave, kot tudi pomoč pri dolgoročnejšem načrtovanju, kot je na primer iskanje zaposlitve.

Katere tri lastnosti, po mnenju vaše organizacije, opišejo mlade v Sloveniji?

Najti tri lastnosti, ki bi veljale za prav vse mlade se zdi nemogoča naloga. No, morda pa to ravno pomeni, da je neskončna raznovrstnost ena od njihovih lastnosti. Najdete tako zelo ambiciozne in nadobudne mlade, ki komaj čakajo, da se udeležijo česa. Seveda so pa tudi mladi ki so lahko povsem pasivni. Pomembno je nagovoriti oboje, ker sta obe skupini še zmeraj zelo učljivi.

Kaj so glavni izziv in kaj glavne prednosti mladih?

Glavni izziv mladih bo pridobiti redno zaposlitev, ki predstavlja določeno obliko socialne varnosti. Pretirana prekarizacija je pač najbolj izplačljiv način zaposlovanja in tukaj ni prav dosti, kar lahko mladi storijo. Sprememba se mora zgoditi na zakonodajni ravni. Gotovo se pa s tem podaljšuje obdobje infantilizacije mladih, ki so še zmeraj finančno odvisni od svojega zaledja. Resni problemi nastopijo, ko tega zaledja ni.

Glavne prednosti mladih so njihova fleksibilnost, računalniška pismenost, mobilnost, ipd. Mladi v Sloveniji praviloma tudi obvladajo angleški jezik, kar jih postavlja v privilegiran položaj v primerjava s svojimi vrstniki iz drugih držav. Toliko priložnosti, kot imajo mladi v EU danes, niso imeli nikoli. Že če pogledamo stranske učinke študijske izmenjave in prostovoljske dejavnosti, nam hitro postane jasno, da se je z internetom in mobilnostjo mladih navezanost na domači okoliš in nacionalno identiteto spremenila. Zato verjamemo, da imajo mladi številne priložnosti.

 Kako vidite mlade v Sloveniji danes in kako leta 2050?

Na mladih svet stoji. Razumeti mlade in ostati v stiku z njimi je pomembno danes in enako bo tudi leta 2050. Kako jim pomagati, ne da zapostavimo želje mladih, kljub temu, da ima skorajda vsakdo izdelano jasno sliko, kaj je za mlade najboljše, je vprašanje za milijon dolarjev.  Predvsem je potrebno zagotoviti, da bodo današnji perspektivni mladi kadri hoteli ostati v Sloveniji in s tem zagotovili boljše pogoje in priložnosti za mlade leta 2050. To zna biti še posebej zahtevna naloga za Slovenijo, saj nam je bilo z vstopom v Evropsko unijo in podpisom schengenskega sporazuma olajšano gibanje na področju EU.

 5 projektov:

“Zaposlitev na področju mladinskega dela v mladinskem sekotrju”

V sodelovanju z Ministrstvom za izobraževanje znanost in šport Republike Slovenije ter Evopsko unijo, oziroma Evropskim socialnim skladom, smo na podlagi javnega razpisa »Zaposlitev na področju mladinskega dela v mladinskem sekotrju« v združenju EPEKA, socialno podjetje, pridobili sredstva za zaposlitev dveh mladinskih delavcev. Mladinska delavca sta zaposlena za 100% delovni čas. Od mladinskih delavcev se – kot že ime pove – pričakuje, da bistveno prispevata k vsem dejavnostim, ki so povezane z mladimi. K temu sodi medresorsko povezovanje in koordinacija aktivnosti mladinskega dela, dejavnosti ki opolnomočijo pripadnike romske skupnosti za učinkovitejše približevanje trgu, opravljanje dejavnosti za zmanjševanje stiske in razpolaganje z informacijami o možnih izobraževanjih. Cilj tega projekta je pozitiven vpliv na okolico, v katerem združenje EPEKA deluje, s posebnim fokusom na mlade in ranljive socialne skupine.

 slika4Romska postaja

V obdobju med 2017 in 2021 združenje EPEKA izvaja projekt večnamenskega romskega centra, ki so ga poimenovali Romska postaja, ki je financiran s strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Romska postaja predstavlja prostor, namenjen nudenju dodatne podpore pripadnikom romske skupnosti, hkrati pa želimo v okviru aktivnosti, ki jih bomo pripravljali, spodbuditi dialog in okrepiti sodelovanje manjšinske skupnosti in večinskega prebivalstva. Romska aktivatorja, ki bosta zaposlena znotraj Romske postaje, bosta udeležencem na dnevni bazi nudila individualno podporo, informiranje in svetovanje, večkrat tedensko pa bomo izvajali skupinske izobraževalne aktivnosti, ki bodo namenjene različnim podskupinam (otroci, romske ženske, romska mladina, ipd.) ali celotni romski skupnosti. Pripadnike romske skupnosti želimo usmerjati v prostovoljstvo, saj le to posamezniku omogoča nabiranje novih znanj in kompetenc, hkrati pa posamezniku pomaga pri širjenju socialnega kroga.

Povezava 1

Povezava 2

Fair Employment

slika1Združenje EPEKA med junijem 2016 in septembrom 2018 izvaja nacionalni projekt Mladi z manj priložnostmi s pomočjo mladinskega dela do zaposlitve (Družbeno-odgovorna zaposlitev – Fair employment). Projekt Fair Employment spodbuja inovativne oblike mladinskega dela z novimi pristopi pri reševanju problematike brezposelnosti mladih, ki pa imajo hkrati tudi učinke na področju zaposlovanja v mladinskem sektorju in širše. Cilj je trajnostno vključevanje mladih na trg dela, predvsem tistih, ki niso zaposleni in se ne izobražujejo ali usposabljajo, vključno z mladimi, ki so izpostavljeni socialni izključenosti in mladimi iz marginaliziranih skupnosti, vključno prek izvajanja jamstva za mlade. V okviru projekta “Mladi z manj priložnostmi s pomočjo mladinskega dela do zaposlitve” združenje EPEKA nadaljuje svoje poslanstvo povezave mladinskega dela, socialnega podjetništva in vključevanja romske manjšine tako, da izobražuje in usposablja mlade z manj priložnostmi (med njimi so v več kot 50 odstotkih pripadniki romske etnične manjšine) z različnimi oblikami aktivnosti na način neformalnega izobraževanja za pridobitev ključnih učnih kompetenc, ki so nujne za dosego kasnejše bodisi zaposlitve bodisi samostojne socialnopodjetniške poti

Evropski mladi proti anticiganizmu

slika8Združenje EPEKA med februarjem 2018 in januarjem 2020 izvaja projekt Evropski mladi proti anticiganizmu. Partnerske institucije so aktivne na področju izvedbe lokalnih, nacionalnih in mednarodnih projektov, ki spodbujajo družbeno integracijo ogroženih skupin, medkulturni dialog, boj proti diskriminaciji. To je splošen kontekst, znotraj katerega smo s partnerji zasnovali EMPA. Bolj specifično stoji za snovanjem tega projekta že stoletja tajajoč družbeni izziv sprejemanja in obojestransko sprejemljive integracije romske skupnosti (RS). Na tem področju smo opazili, da se različne države na lokalnih in nacionalnih nivojih na soočanje s temi izzivi odzivajo drugače ne glede na skupne EU usmeritve. Prav tako imajo različne vključene institucije drugačne izkušnje na področju izobraževanja ogroženih skupin in so razvile različne metode in orodja poučevanja in integracije pripadnikov RS. Pri snovanju projekta in izoblikovanju njegovih ciljev smo izhajali iz potreb ciljnih skupin, ki smo jih zaznali na delu na terenu in iz preučevanja evropskih dokumentov in raziskav, ki naslavljajo področja romske in drugih manjšin ter področje mladinskega dela.

Galerijo EPEKA

Združenje EPEKA ima na Koroški cesti 8 v Mariboru Galerijo EPEKA, ki je obenem prva galerija, ki deluje po principih socialnega podjetništva in je najdlje trajajoč projekt od navedenih. Na stenah galerije se izmenjujejo razstave slik, fotografij, umetniških inštalacij, razstav stripa, itd. Do sedaj so razstavljali že: Tomaž Lavrič, Marjan Manček, Stojan Grauf, Konstantin Selikhanov, Brina Torkar, Serena Luna Raggi, Selma Selman, Marijan Amalietti in številni drugi priznani umetniki. Trenutno na zidovih Galerije EPEKA visijo slike Gregorja Pratnekerja v razstavi “Pot, ki je vodila k reki”.

Vir: uredništvo mlad.si

Foto: Arhiv Epeka

Natisni stran Natisni stran

Kategorije Intervjuji

Sorodni članki

Avtorji