Zarja Belina o EVS izmenjavi na Nizozemskem

19598569_1586713541359479_5079953185437072285_n
21 mar2018
454

MARIBOR – Pod okriljem Združenja EPEKA, so.p. iz Maribora, se je Zarja udeležila EVS izmenjave na Nizozemskem. Odločila se je deliti kratek zapis o svojih dosedanjih izkušnjah in vtisih iz Ommena.
29432457_1573471036041785_153060634290814976_o

Trenutno sem na dvomesečni evropski prostovoljski službi na Nizozemskem, v malem mestu Ommen v organizaciji Olde Vechte Foundation. EVS je namenjen vsem mladim od 18 do 30 leta in je del programa Erasmus+. Veliko projektov je namenjenih tudi mladim z majn priložnostmi (socialni problemi, učne težave, posebne potrebe) za to ga priporočam tudi vsem ostalim mladim z aspergerjevim sindromom. Za EVS sem se odločila predvsem zaradi želje pridobivanja izkušenj in znanj, druženja z vrstniki (v Sloveniji je to skoraj misija nemogoče), predvsem pa da se preizkusim v samostojnosti. EVS je odlična priložnost za to. Med vikendom raziskujem tudi mesta Nizozemske. V prostem času plavam, se vozim s kolesom, fotografiram in se družim z vrstniki. V hiški živim še s tremi drugimi prostovoljkami. Vseh skupaj nas je okrog 30 prostovoljcev, 15 v skupini kratkoročnega, 2-mesečnega EVS-a. Ob sredah imamo delavnice socialnih veščin kjer se igramo razne igre in pogovorimo o tednu. Trenutno pomagam v kuhinji. Super se mi zdi ker je šefica veganka in pozna ogromno veganskih in vegeterjanskih receptov ter me veliko nauči. Naslednji teden grem pomagat v zavetišče za živali. Zelo sem hvaležna, da se lahko udeležujem programov Erasmus+, saj se zaradi njih počutim kot vsi ostali mladi. Imam se možnost učit, preizkušat nova znanja, raziskovait, biti del skupine, napredovati. Super se mi zdi tudi, da sem vključena v okolje vrstnikov, ki so večinoma nevrotipični in večinoma nimajo kakih posebnih potreb, saj se tako počutim kot vsi ostali in mi to daje dodatno samozavest in zato lahko še bolj napredujem in se izražam.

Mislim, da je predvsem za mlajše odrasle z aspergerjevim sindromom to zelo pomembno, saj smo v letih, ko si ustvarjamo življenje in se socialno razvijamo; ne le mladi odrasli z aspergerjevim sindromom pač pa tudi nevrotipični. Ko končam z EVS-om se bom učila za šolo in opravljala šolske izpite, nadaljevala z neformalnim izobraževanjem in treningi, se občasno udeležila kake mladinske izmenjave, opravljala prostovoljsko delo, se še naprej učila samostojnosti, se ukvarjala s športom, umetnostjo in iskala svoj krog ljudi.

Vir in foto: EPEKA

Natisni stran Natisni stran

Kategorije Mnenja

Sorodni članki

Avtorji