Primož Soban o projektu DIKH HE NA BISTER

website-banner2017-350x250
29 mar2018
376

MARIBORZdruženje EPEKA, so.p. z izmenjavami, delavnicami in izobraževanji redno ponuja priložnosti prostovoljcem, mladinskim delavcem, in mladim, ki imajo interes na tem področju. Tako se je Primož, kot prostovoljec, odpravil na pot v Dachauu, kjer se je udeležil priprav za projekt DIKH HE NA BISTER. Več o samem projektu in tem, kaj so počeli nam je poročal po vrnitvi.

Srečanje predstavnikov nevladnih organizacij v Dachauu je bilo zasnovano kot priprava na projekt DIKH HE NA BISTER, ki bo potekalo v Krakovu med 29. julijem in 4. avgustom 2018.

Udeleženci priprav v Dachauu smo se razdelili v dve skupini; koordinatorje in vodje skupin. Sam sem bil razvrščen v drugo skupino. Mentor Emran Elmazi nam je na delavnicah natančno razložil, kakšna so pravila glede obnašanja v Auschiwtzu, kateri so kriteriji, ki jih mora izpolnjevati oseba, ki se želi udeležiti projekta ter koliko udeležencev lahko pripeljemo s sabo na projekt. Po večerji smo prisluhnili posnetim zgodbam preživelih taboriščnikov, ki so bili deportirani v tamkajšnjem koncetracijskem taborišču. Dachau je sicer majhno mestece, ki leži 20 kilometrov severno od Münchna. Mesto je precej mirno, navzven pa izgleda zelo urejeno. Na prvi pogled se zdi obiskovalcu skoraj nemogoče, da je tukaj nekoč stalo koncentracijsko taborišče.

Obisk taborišča je bil nedvomno posebna izkušnja. Ogled je vodila vodička, ki je razložila, kakšni so bili cilji nacističnega režima, ter nam pokazala prostore, v katerih so bili nastanjeni taboriščniki. Ob vhodu v taborišče je obiskovalcu na voljo tudi posebna razstava, ki prikazuje tako zgodovino weimarske kot tudi nacistične Nemčije oz. vzpon nacistov na oblast. Posamezni deli razstave so posebej namenjeni internirancem iz posameznih držav (Sovjetske zveze, Jugoslavije, Poljske, Francije) ter seveda Judom in Romom.

Posebnost tokratnega srečanja je nedvomno bila številčna prisotnost pripadnikov romske skupnosti. Večina izmed njih je bila zelo izobražena in precej bolje integrirana v svoje domače skupnosti, kot je to navada pri nas. Predzadnji dan našega druženja je bil namenjen obisku Münchna in ogledu spomenika, ki stoji na mestu, kjer je leta 2016 napadalec s strelnim orožjem ubil več ljudi, med njimi tudi kar nekaj Romov. V Munchnu sem si ogledal Olimpijski stadion, ki je bil zgrajen za olimpijske igre leta 1972, sprehodil pa sem se tudi po nakupovalnem središču in si ogledal središče mesta, kjer je možno kupiti tudi kakšen spominek in se okrepčati v eni izmed številnih restavracij.

Za zaključek naj povem, da je srečanje minilo v prijetnem vzdušju. Zase pa lahko rečem, da sem se domov vrnil s številnimi novimi poznanstvi in spoznanji tako o preteklosti kot tudi o sedanjosti.

Vir in foto: EPEKA

Natisni stran Natisni stran

Kategorije Članki

Sorodni članki

Avtorji