Posvet na področju kakovosti v mladinskem delu Dogodki ali skupine?

28279577_576451102721084_2708688742476503622_n
01 mar2018
369

LJUBLJANA – V četrtek, 1. marca 2018, je potekal posvet na področju kakovosti v mladinskem delu z naslovom Dogodki ali skupine?, ki ga je organizirala Socialna akademija v sodelovanju  z Uradom RS za mladino in partnerji projekta ABC of Youth Work. Namen posveta je  bil začeti daljši proces posvetovanja o kakovosti pri izvajanju mladinskega dela v Sloveniji ter že nasloviti nekatere ključne vidike kakovosti.

28377862_1038645336273989_1132630780105803851_n

Posvet: Dogodki ali skupine?

Socialna akademija od leta 2016 izvaja projekt ABC of Youth Work, katerega namen je prav dvig kakovosti mladinskega dela s težnjo po prehodu “nazaj k njegovim koreninam“. Projekt izhaja iz predpostavke, da je eden ključnih temeljni elementov mladinskega dela skupina in da je pogled na kakovost mladinskega dela potrebno postaviti na ta temelj. Različni premisleki o kakovosti v mladinskem delu pa so bili opravljeni tudi na Uradu RS za mladino. Tako je bila pred kratkim v okviru Sveta Vlade RS za mladino ustanovljena delovna skupina za kakovost mladinskega dela, ki se bo posvetila različnim vidikom razvoja kakovostnega mladinskega dela v Sloveniji.

Trajne skupine mladih so tisti temeljni element mladinskega dela, ki lahko na dolgi rok zagotavlja mnoge učinke na mlade in na družbo. Vendar pa je procese, ki se v njih odvijajo, težko ujeti v sisteme kakovosti. Veliko laže je meriti – in se pohvaliti – s številom dogodkov in udeležencev na njih. Če na mladinsko delo gledamo kot na proces, pa se pogled na kakovost bistveno spremeni.

Skupina – element kakovosti v mladinskem delu

V uvodnem nagovoru sta udeležence posveta pozdravila direktor Urada RS za mladino Rok Primožič ter vodja projekta ABC of Youth work Matej Cepin, ki je zbrane seznanil z izzivi merjenja in zagotavljanja kakovosti v mladinskem delu. Cepin je v uvodu izpostavil, da je kvaliteta vedno povezana z namenom, zato bi se morali vedno vprašati, “Zakaj nekaj počnemo?” “Mladinsko delo je danes razširjeno na vsa področja (od izobraževanja, preživljanja prosega časa, tehnologije…), zato se pogosto ne osredotočimo dovolj na kvalitetno izvajanje mladinskega dela in ga še vedno nismo definirali.” Po mnenju Cepina bi za kvalitetno mladinsko delo morale biti v dialogu vedno vse tri ravni in sicer mladi, organizacija in odločevalci. Organizacije, ki delajo na dolgotrajnih skupinah pa bi si za uspešno delovanje morale odgovoriti na vsa tri vprašanja ZAKAJ, KAKO in KAJ?, da bi bilo mladinsko delo res kvalitetno.

V nadaljevanju posveta je rezultate raziskave obstoječih virov o mladinskem delu in mladih v digitalni dobi predstavila Marzena Ples, Uniwersytet Jagieloonski iz Poljske. Po podatkih Eurobarometra iz leta 2014, kar 90% mladih vsakodnevno uporablja internet, zato se moramo vprašati, kako zagotoviti kakovostno mladinsko delo, da izkoristimo potencial tehnologije in interneta. Sklepna misel predavanja je bila, da s pomočjo spletnega komuniciranje ne bomo oblikovali skupine, lahko pa jo podkrepimo in oblikujemo s pomočjo različnih orodij.

Zajeta slika zadnjaV zadnjem delu uvodnih predavanj je Ewa Krzaklewska iz Poljske predstavila sistem kakovosti za delo s skupinami “Youth Work Growth Cycle”, rezultat projekta ABC of Youth Work, ki so ga pod vodstvom Socialne Akademije izvajale še tri druge organizacije iz Evrope. Sistem kakovosti za izboljšanje dela v skupinah, je nastal na podlagi 30 intervjujev z mladinskimi voditelji in delavci ter štirih fokusnih skupin z mladimi z manj priložnostmi. V njem je definiranih 20 področij, na katerih lahko vodstveni kadri v organizacijah pod vodstvom mentorja, ali pa brez njega, ovrednotijo delovanje svoje organizacije, identificirajo šibke točke in zastavijo preprost in uresničljiv načrt za izboljšanje stanja. Sistem kakovosti pomaga vodstvenim kadrom odgovoriti predvsem na dve vprašanji: 1) Kako v naši organizaciji vključujemo mlade v skupine – kaj nam pri tem pomaga in kaj nas zavira? In 2) Kako skupinam, ki že delujejo, pomagamo, da bodo delovale trajnostno?

Kako do trajnih skupin v mladinskem delu: vidik mladinskega delavca in vodje organizacije

Po kratkem odmoru je v drugem delu posveta Giacomo Trevisan iz Italije predstavil izzive, ki jih mladinskemu delavcu v letu 2018 predstavlja tehnologija. Virtualna dimenzija postaja vedno bolj pomemben del življenja mladih, saj v njej najdejo zabavo, socializacijo, vzornike in iščejo identiteto.   Po mnenju Trevisana mladi danes ne potrebujejo guruja iz interneta, ampak nekoga, ki bo razumel njihov svet in jim prisluhnil. Mladinski delavci bi danes morali strmeti k vzpodbudi mladih, da tehnologijo izkoristijo  na najbolj učinkovit način (mladi uporabljajo internet, da se nenehno učijo- povezovanje, uporaba orodij za dosego ciljev, izboljšanje komunikacije). “Mladinski delavci morajo biti odprti za delo v spreminjajočem svetu.”

Kako pomagati mladinskim delavcem in vodjem organizacij k višji kakovosti, pa je skozi predstavitev mentorske sheme pojasnil Sašo Kronegger, sodelovec na projektu ABC of Youth Work. Preden lahko vzpostavimo kvaliteten sistem (6 korakov), morajo mladinski delavci poznati mlade s katerimi delajo. V nadaljevanju sledi ocenjevanje (vseh 12 korakov – poskušamo spremeniti sistem) in nato cilji (kaj želimo s tem doseči). Pozorni moramo biti na pokazatelje kje smo (št. udeležencev) in razmisliti, kako bi lahko zastavljene korake implementirali v delo. Na koncu sledi ocenjevanje. V nadaljevanju je sledilo delo v šestih skupinah,, kjer so udeleženci razpravljali o posameznih področjih kakovosti.

Kako do trajnih skupin v mladinskem delu: vidik ukrepov vertikalne mladinske politike

Po daljšem premoru je zbrane pozdravil predsednik upravnega odbora Movit Janez Škulj, ki je v svojem predavanju poudaril, da se mladinsko delo znotraj  Slovenije in Evrope razlikuje in je polje mladinskega dela postalo zelo veliko. Kljub pestrosti pa je Škulj poudaril, da mladinsko delo še vedno staja prostor vzgoje in učenje, med in naokoli družine in šole. Kot primer kvalitetnega mladinskega dela je izpostavil Evropsko prostovoljno službo, mladinske vodje in mladinske delavce pa je pozval, da znova premislijo o vlogi mladinskega dela v svojih organizacijah.

28279473_1038646669607189_7870091912388170219_n

Posvet: Dogodki ali skupine.

Za konec so odzive na predstavitev Škulja in lastne agende podale še Ana Štromajer iz Mladinskega sveta Slovenije, Laura Krančan iz Mladinske mreže MaMa in Barbara Zupan iz Urada RS za mladino. Laura Krančan je prestavila delo Mreže MaMe in izpostavila, da preko skrbniških obiskov članic mladinskih centrov opažajo, da pri opravljanju mladinskega dela še vedno primankuje spremljanje in vrednotenje mladinskega dela, omenila pa je tudi izziv za kvalitetno opravljanje mladinskega dela , ki ga imajo organizacije zaradi nestabilnega financiranja. Barbara Zupan je za konec izpostavila, da se danes veliko govori o številkah, vendar moramo biti pozorni na rezultete. Mladinski sektor si mora po mnenju Zupanove prizadevati, da bo prepoznan tudi s strani drugih sektorjev, zato je pomembno, da ima njihov vložek v mladinsko delo res učinke.

Vir in foto: uredništvo mlad.si

Natisni stran Natisni stran

Kategorije Članki

Sorodni članki

Avtorji