Ob svetovnem dnevu voda Mikroplastika namesto rib

drinking-water-filter-singapore-1235578_960_720
22 mar2018
162

SLOVENIJAGeneralna skupščina OZN je leta 1993 razglasila 22. marec za svetovni dan voda, da bi s tem opozorila svetovno javnost na pomen vode in na nujnost dobrega gospodarjenja z njenimi zalogami. Glavna tema letošnjega svetovnega dneva voda je “Narava za vodo” s poudarkom na naravnih rešitvah za izzive, pri katerih se srečujemo z vodo. O nenadomestljivi naravni dobrini, ki je nujno potrebna za življenje in je vir številnih človekovih dejavnosti, je za portal mlad.si tokrat prispevek pripravila Katja Sreš, sodelavka Ekologov brez meja. 

Pred dnevi je svetovno javnost šokirala raziskava Svetovne zdravstvene organizacije, da več kot 90 % pregledanih vod v plastenkah vsebuje delce mikroplastike. Rešitev se zdi preprosta, ne kupujemo več vode v plastenkah. A težave, imenovane mikroplastika, s tem nismo rešili, njena pot do naših krožnikov je neizogibna.

Do leta 2050 naj bi bilo v morju več mikroplastike kot rib. Pri mikroplastiki gre za plastične delce, manjše od 5 mm, ki nastajajo z razpadanjem plastičnih izdelkov npr. plastičnih vrečk, ali pa pridejo v naše vode že v tej primarni obliki, plastičnih peletih, ki so osnovna surovina za (plastične) izdelke. Ti delci se nabirajo v prebavilih živali, na katere že dokazano škodljivo vplivajo, posledično pa najdejo svojo pot tudi do naših krožnikov. Vse se vrača, vse se plača.

indexZa nastalo situacijo smo krivi ljudje, pa ne zgolj tisti, ki živijo v bližini rek in morja. 80 % vseh odpadkov v morje namreč zaide s kopnega. V prvi vrsti je rak rana naše družbe, ki se pozna tako na vodah, zraku in zemlji, pretirana potrošnja. Na piedestalu so seveda plastične vrečke in drugi plastični izdelki za enkratno uporabo. Vendar pa se mikroplastika v vode spira tudi pri pranju oblačil in uporabi kozmetičnih izdelkov, ki te delce vsebujejo v funkciji piling učinka. Ne le, da pijemo vodo z mikroplastiko, še drgnemo se z njo po obrazu!

Do leta 2050 je še natanko 32 let, izkoristimo ta čas, da poskusimo prevesiti jeziček na tehtnici na stran rib in ne mikroplastike. Zavrnimo plastične izdelke za enkratno uporabo, saj za prav vse iz skupine ‘the big 4′ obstajajo trendovske alternative – trajne nakupovalne vrečke (tudi za sadje in zelenjavo), flaške za vodo in lončki za kavo za s sabo ter slamice iz stekla, jekla in drugih materialov. Izogibajmo se pretiranemu nakupovanju novih oblačil. Raje obiščimo izmenjave ali second hand trgovine. Če pa že kupujemo, kupujemo kakovostno. Sicer na majici za 3 € na etiketi ne piše ‘mikroplastika’, a verjemite, da je to le še en dodaten košček k enačbi, ki nam pokaže pravo ceno oblačil. Izbirajmo kozmetične izdelke, ki vsebujejo naravne delce. Nenazadnje pa ne pozabimo na osnovno pravilo – odlagajmo odpadke v za to namenjene zabojnike.

Na prvi pomladni dan smo izgubili zadnjega samca severnega belega nosoroga. Poskrbimo, da se ta žalostna bilanca ne bo nadaljevala v vodah na račun mikroplastike. Planet Zemlja bo preživel, vprašanje je le, koliko časa bomo na njem še ljudje in živali.

Katja Sreš, Ekologi brez meja

Vir in foto: uredništvo mlad.si

Natisni stran Natisni stran

Kategorije Članki

Sorodni članki

Avtorji