Zapor – kazen ali prevzgoja?

Eva Žukovec
13 feb2018
322

SLOVENIJA – To je vprašanje, ki mi zadnje 3 mesece, odkar sem se odločila, da bom tudi sama kot prostovoljka sodelovala z osebami, ki prestajajo kazen zapora, daje veliko za misliti. Berem članke, hodim na izobraževanje in pred kratkim sem poslušala mladinskega gosta – strokovnjaka na tem področju, ki je govoril točno o tem. In po celotnem predavanju ne razberem odgovora na to vprašanje, kaj je zapor. Kazen ali prevzgoja? Odgovor je: ne vemo, odvisno za koga.

No, pa sem spet na začetku.
Kaj pa zame predstavlja zapor? Gledam ameriške filme, kjer zapornike oblečejo v oranžne obleke, jih postrižejo, jim namesto imen nadenejo številke in jim poberejo vso lastnino. Torej jim vzamejo to, kar oni so. Njihov jaz zamenjajo z novo osebo, ki jo bodo preoblikovali po svojih oz. po zahtevah družbe. Torej je zapor prevzgoja? Po drugi strani pa se spominjam opisa na platnici knjige, ki jo je nekaj časa nazaj brala moja mami. Bilo je nekaj v zvezi z vzgojo najstnikov in spomnim se, da je pisalo, da je v najstniških letih že prepozno, da bi svoje otroke prevzgajali. Torej zapor teoretično ne more več prevzgajati, saj v njem niso več otroci?

Mladinski gostGlavni namen zapora je, kot pravi Wikipedija, kaznovanje ljudi, ki so storili odklonska ali kazniva dejanja. Torej gre primarno za izvajanje kazni.
Menim pa, da je želja vseh zaposlenih in širše množice, da bi s to prestano kaznijo v teh ljudeh tudi vzbudili občutek krivde v smislu, da bi se ljudje za svoja dejanja kesali in svojih dejanj ne bi ponovili.
Tako vidim popolno sliko zaporov v tem, da bi človeka s to kaznijo tudi malo prevzgojili – torej gre za kazen in prevzgojo. Saj pravijo: “Kazen mora biti vzgojna.

To vse se sliši super. Ljudje zunaj bomo varni in število kaznivih dejanj bo upadalo, saj se ljudje učimo iz napak, ki jih potem ne ponavljamo. Tako vsaj pravijo.
Pa to v praksi očitno spet ne bo držalo. To nam kažejo iz leta v leto naraščajoča števila zaprtih oseb in več kot 50 % povratništvo izpuščenih bivših kaznjencev nazaj v zapore. Po tem se res sprašujem ali je  ta sistem res dobro zasnovan, ali res dosežemo to, kar smo želeli? Smo v teh ljudeh vzbudili kesanje in spremembo? Večina tistih, ki se niso vrnili, so po mojem mnenju storili svoje kaznivo dejanje v nekem afektu ali stiski in ga v vsakem primeru ne bi nikoli več ponovili. Verjamem, da so se zamislili in se v družbo vrnili z novim pogledom, še vedno pa me moti ta visoka številka več kot 50 %. To je več kot polovica. V šoli so me učili, če rešim narobe več kot polovico testa, je to negativna ocena. Tako po tej logiki uspešnost zaporov ocenjujem z negativno oceno.

Z zapori kaznujemo neka dejanja, ki so se zgodila iz mnogo različnih razlogov. Dajmo torej raziskati te razloge in začeti reševati na začetku, zakaj se sploh kaznivo dejanje zgodi in kako bi ga lahko preprečili, ne kako bi ga najučinkoviteje kaznovali. Saj veste, bolje preventiva kot kurativa.

 Eva Žukovec,
SMC Rakovnik

 

 

Natisni stran Natisni stran

Kategorije Mnenja

Sorodni članki

Avtorji