Posvetovanja o EU programih na področju vrednot in mobilnosti ali zakaj sodelovati?

25542425_1202182216549610_6374456458592235971_o
01 feb2018
292

SLOVENIJAJanez Škulj iz Zavoda Movit je pripravil daljši zapis, v katerem vas spodbuja, da se v čim večjem številu odzovete in sodelujete v posvetovanju, ki ga je pripravila Evropska komisija in bo pomagalo sooblikovati odgovor kako kar najbolje izkoristiti EU sredstva tako, da bodo imeli čim več učinkov”.

Evropska komisija je objavila povabilo k sodelovanju v širokih posvetovanjih glede bodočih EU programov, ki jih v postopek sprejemanja želi predlagati v letošnjem letu, svoje življenje pa naj bi zaživeli po letu 2020, v obdobju 2021 – 2027.

To posvetovanje zajema zelo širok spekter vsebin sedanjih programov, katerih namen je varovanje in spodbujanje evropskih vrednot kot tudi podpore mobilnosti, izobraževanju in poklicnemu usposabljanju, mladini, kulturne raznolikosti, temeljnih pravic in EU kot prostoru pravice, digitalnih kompetenc kot evropskemu zgodovinskemu spominu. Recimo vse tisto, kar je danes zajeto v programih kot je Erasmus+, Kreativna Evropa, Evropa za državljane, tudi prihajajoča Evropska solidarnostna enota, in še mnogi drugi, pa naj bo program za zaposlovanje in socialne inovacije, EURES ali drugi. V teh posvetovanjih naj bi se – predvsem s strani dosedanjih upravičencev, ki so v tem ali onem izkusili omenjene programe – identificirale močne in šibke strani obstoječih programov kot bi se lahko pridobil nabor možnih smeri razvoja v bodoče.

Posvetovanje, ki ga organizira Evropska komisija, je tudi del prizadevanj, da bi se zmanjšal t.i. demokratični deficit v upravljanju skupnih zadev v EU. Predvsem v širjenju možnosti, da državljani, tako posamezniki kot različne oblike njihovega združevanja, lahko prispevajo svoje poglede na to, kam in kako naprej z omenjenimi in morebiti novih programov. In zagotovo bodo sodelovali mnogi, ne samo posamezniki in civilna združenja, med sodelujočimi lahko pričakujemo tudi lokalne skupnosti, podjetja, javne in zasebne ustanove na tem ali onem področju, v tem konkretnem primeru na področju izobraževanja in poklicnega usposabljanja, kulture, medijev, varstva človekovih pravic, in drugih, med drugim tudi veliko prispevkov tistih, katerih poslanstvo vključuje mladinsko delo. Seveda kot področje priložnostnega (informal) in neformalnega (non-formal) učenja, v katerih vsebine, povezane z osebnostnim razvojem a tudi vključevanja in sodelovanje v družbi, vedno dominirajo.

V takšni širini je vedno vprašanje, kaj lahko posamezni prispevek pravzaprav predstavlja. Oziroma, zakaj se sploh truditi in sodelovati, saj ni nobenega zagotovila, da bi kdorkoli res upošteval izraženo v posameznem prispevku. Odgovor se skriva v načinu analiz, s katerimi bo Evropska komisija ovrednotila dobljene prispevke ter na njihovi podlagi naredila zaključke.

V teh analizah bo pomembno že to, kdo bo dejansko sodeloval. Če bi se zgodilo, da bo med vsemi sodelujočimi malo tistih, ki bodo izhajali iz mladinskega dela ali prostovoljstva, humanitarne pomoči in solidarnosti, bo že to mogoče razumeti, da za akterje na teh področjih ti programi niso posebej zanimivi ali pomembni, saj se jim niti ne »ljubi« povedati svoje mnenje o tem, kar naj bi bilo jutri. Zato lahko le upamo, da se k sodelovanju v posvetovanju s svojim prispevkom odloči čim več akterjev, ki imajo konkretno izkušnjo Erasmus +, še posebej pa njegovih možnosti v okviru mladinskega dela in prostovoljstva pod imenom Mladi v Akciji.

Posebej pa velja izpostaviti možnost v posvetovanju, da sodelujoči svoj prispevek dopolnijo s svojim pisnim stališčem, v katerem lahko bolj celovito predstavijo svoj pogled na sedanjost, skratka šibke in močne strani obstoječega, ter želene smeri razvoja v bodoče. Kjer lahko s konkretnimi primeri iz lastne prakse utemeljujejo potrebo po tem ali onem.

Med vprašanji, ki jim velja posvetiti posebno pozornost pri sestavi odgovorov, pa velja opozoriti na dva vprašanja. Prvo sodelujočega sprašuje, kako obstoječi programi – po njegovem mnenju – ustvarjajo dodano vrednost glede na tisto, kar bi lahko države članice same dosegle na nacionalni, regionalni ali lokalni ravni. Oziroma z drugimi besedami, kaj je tista dodana vrednost v dejstvu, da se – na primer – finančna podpora za mladinske izmenjave prihaja iz evropskega proračuna in ne – recimo – občinskega ali nacionalnega. Oziroma, zakaj ne bi bilo dobro, da denar prihaja iz občinskega ali nacionalnega.

Drugo vprašanje sprašuje, ali je potrebno spremeniti ali kaj dodati med cilje posameznih programov. Skratka, kaj sedanji upravičencih v programih vidijo kot cilje, ki naj jih bodoči programi zasledujejo. Kaj je tisto, kar bi jutrišnji predlogi projektov morali zasledovati v svojih rezultatih, da bi – če se izrazim administratorsko – imeli čim boljšo oceno relevantnosti projekta za cilje programa. S tem večje možnosti za pridobitev podpore iz programa.

Obe vprašanji sta povezana z “reformnimi prizadevanji” EU. Skratka, premislek, kaj naj bo res del “skupnega”in kaj naj bo pač stvar držav – članic, seveda na t.i. mehkih področjih sodelovanja v današnji EU. Odzivi sodelujočih v posvetovanju bodo tudi sooblikovali odgovor na vprašanje, kako kar najbolje izkoristiti EU sredstva tako, da bodo imeli čim več učinkov. Kot bodo dali zelo jasen odgovor, katere smeri so tiste, ki bi jih sedanji uporabniki želeli podpreti tudi tako, da bi sofinancirali aktivnosti, ki se bodo v bodočih EU programih potegovali za pridobitev finančne podpore.

Na koncu koncev, znano je, da sedanji obseg evropskega proračuna obsega približno 1% skupnega BDP držav članic. Kar se nam morda zdi kot veliko denarja. Proračun Republike Slovenije leta 2016 je znašal okoli 23% BDP v Sloveniji. In se nam zdi, da v slovenskem proračunu ni nikoli dovolj denarja za vse.

In potem zavedanje, da gre največji kolač tega 1% za skupno kmetijsko politiko. S tega vidika so sredstva, na primer v programu Erasmus + namenjena mednarodnemu mladinskemu delu ter čezmejnemu prostovoljstvu res zelo zelo majhen delček. Kjer se lahko začne neka druga debata, namreč – malce populistično rečeno – o tem, da ima vsaka krava svoje upravičenje do EU sredstev, žal to ne velja za vsakega mladega človeka v Evropi.

Zato vas lahko le povabim, da se v čim večjem številu odzovete in sodelujete v posvetovanju. Tudi z kakšnim organiziranim razmislekom v organizaciji, kjer bodo izoblikovane misli postale vaš “position paper” v prihajajočih razpravah. Tudi na nacionalni ravni, navsezadnje lahko te »produkte, ustvarjenih za namen tokratnega posvetovanja, uporabite tudi – upam – jutrišnjih debatah o prihodnosti programov kot je sedanji Erasmus+, še posebej pa njegovo poglavje na področju mladine, na nacionalni ravni.

V posvetovanju o programu Erasmus+ (področje vrednot in mobilnosti) sodelujete tako, da izpolnite vprašalnik, ki je na voljo v 23 jezikih. Izpolnite ga lahko v kateremkoli. Izpolnjevanje vprašalnika vam bo vzelo približno 30 minut.

Janez Škulj

Vir in foto: Zavod MOVIT

Natisni stran Natisni stran

Kategorije Novice

Sorodni članki

Avtorji