“Pestrost aktivnosti v MCT je najlepši pokazatelj interesov in idej mladih!” Intervju z Mladinskim centrom Trbovlje

OLYMPUS DIGITAL CAMERA
07 feb2018
261

SLOVENIJA – Ob prazniku kulture, ki ga obeležujemo jutri, 8. februarja 2018, objavljamo intervju z Mladinskim centrom Trbovlje. “Mladinski center Trbovlje je prostor, kjer lahko mladi najdejo prvo vstopno točko v svet lastnega kulturnega izražanja in raziskovanja, hkrati pa je prostor, ki ga od klasične kulturne ustanove loči ravno učni in razvojni učinek, ki ga proces aktivnega udejstvovanja pušča na mladih.” je o pomenu mladinskega dela, na področju kulturnega udejstvovanja mladih, povedala direktorica Mladinskega centra Trbovlje  Katarina Nučič. Več o pestrosti aktivnosti, ki jih na področju mladinske kulture izvajajo v MCT, pa si lahko preberete v intervjuju.

IMG_0786

Katarina Nučič, direktorica Mladinskega centra Trbovlje. Foto: arhiv MCT

Eno izmed pomembnih področij mladinskega sektorja je tudi dostop mladih do kulturnih dobrin in na ta način spodbujanje ustvarjalnosti ter inovativnosti mladih. Menite, da se kulturnemu področju v mladinskem sektorju namenja dovolj pozornosti?

Kultura nudi posamezniku okvir družbenega delovanja, prinaša občutek pripadnosti in pomaga posamezniku spoznavati in graditi lastno identiteto. Mladinsko delo z uporabo različnih orodji, z usmerjenostjo v proces dela in v pridobivanje učnih rezultatov aktivnega sodelovanja, lahko podpre mladega človeka pri iskanju odgovorov o samem sebi in družbi, ki ga obdaja. Hkrati mladinsko delo lahko nudi podporo pri začetkih kulturnega ustvarjanja mladih – v sklopu mladinskega centra je mladim glasbenim skupina, pevcem in pevkam na voljo vadnica, na klubskih in kavarniških koncertih pa so neredko naši gostje prav mladi, še neuveljavljeni glasbeniki.

Kultura je vsakdanji preplet slehernega posameznika, družbe in tudi organizacije. Menim, da se mladinski sektor v Sloveniji zaveda poslanstva mladinskega dela in spoznavanja kulture z uporabo umetnosti kot izvrstnega orodja v procesih učenja, samospoznavanja in razvoja mladega človeka.

Mladinski center Trbovlje je prostor, kjer lahko mladi najdejo prvo vstopno točko v svet lastnega kulturnega izražanja in raziskovanja, hkrati je prostor, ki ga od klasične kulturne ustanove loči ravno učni in razvojni učinek, ki ga proces aktivnega udejstvovanja pušča na mladih. In najsi bo to na področju umetnosti, športa ali podjetništva.

Kultura je pomemben dejavnik socialne kohezivnosti, obenem pa tudi področje, kjer lahko ustvarjalni mladi najdejo priložnosti za svoje profesionalno udejstvovanje. Kolikšen pomen dajete področju vzgoje in izobraževanja za kulturno udejstvovanje mladih v Mladinskem centru Trbovlje?

Vzgoja in izobraževanje za kulturno udejstvovanje se izraža skozi različne oblike mladinskega dela. V okviru aktivnega sodelovanja mladi z uporabo različnih orodji spoznavajo družbeno aktualne teme, pri tem pa skozi uporabo teh orodji spoznavajo tudi oblike umetniškega izražanja. Do danes se je zvrstila vrsta lokalnih in mednarodnih aktivnosti na tem področju. Skoraj desetletje že ustvarja interesna skupina, ki z uporabo filmske umetnosti obravnava teme kot so medkulturni dialog, spoštovanje, ljubezen idr. V okviru mladinskih izmenjav mladi skozi gledališče, pisano besedo, glasbo, kostumografijo raziskuje lastno identiteto, svojo kulturo in kulturo sovrstnikov, tudi podjetništvo, zdravje in trajnostni razvoj. Hkrati v okviru izobraževalnih vsebin mladi spoznavajo in se razvijajo na področju literature, z individualnim delom mladim nudimo podporo pri ustvarjanju knjižnih prvencev. Pri vsem tem pa ne gre zgolj za ustvarjanje kulturnih dobrin, gre predvsem za proces odpiranja aktualnih tem in ustvarjanja priložnosti za razvoj posameznika ter t.i. AHA trenutkov znotraj učnega procesa.

182

Gledališka izmenjava, foto: arhiv MCT.

Kdo je glavni pobudnik za tolikšno pestrost aktivnosti? Mladi ali vi?

Pestrost aktivnosti v Mladinskem centru Trbovlje je najlepši pokazatelj pestrosti interesov in idej mladih, ki aktivno sodelujejo. Mladinski delavci odpirajo prostor tem idejam, katerih realizatorji so mladi.

“Mladinski delavci odpirajo prostor  idejam, katerih realizatorji so mladi.”

Na pobudo pesnikov in pisateljev mlajše generacije iz Trbovelj ste izvedli projekt mladinske izmenjave “The Verses of Europe”. Kako ste prišli do ideje za izvedbo projekta in kakšni so bili rezultati?

V letu 2015 je v Zasavju začela delovati skupina mladih, ki jih je povezovala ljubezen do poezije. Želja, da poezijo, ki so jo ustvarjali, delijo s širšim okoljem, je rodila idejo, da gostujejo na različnih lokacijah – mladinski centri, kulturna društva, knjižnice. Skupina si je nadela ime »društvo živih pesnikov«. Ker so bili večeri poezije zanimivi za javnost in ker je skupina želela idejo nadgraditi z mednarodno izkušnjo, so izoblikovali projekt mladinske izmenjave Verses of Europe. Izmenjava je bila namenjena ustvarjanju pesmi in drugih literarnih del, v okviru katere je nastala knjižna zbirka s prispevki vseh udeležencev izmenjave. V okviru izmenjave so na zaključni prireditvi svoje prispevke javno predstavili v Delavskem domu Trbovlje, ki je osrednja kulturna ustanova v Trbovljah, in izvedli več uličnih aktivnosti z namenom vidnosti in prepoznavnosti projekta. Veseli nas, da je v okviru izmenjave ena izmed udeleženk iz Romunije izrazila željo, da bi se v Trbovlje in v MCT vrnila preko EVS projekta. Čas hitro beži in pred enim tednom je Csilla že zaključila enoletni projekt EVS.

IMG_9938

Gledališka izmenjava, foto: arhiv MCT.

Na področju filmske umetnosti ste v letu 2014 izvajali projekt »Under the moon – Pod luno«, kjer ste v  okviru zaključka izdali film. Kako vam je uspelo združiti mlade z različnimi zgodbami in ustvariti eno zgodbo?

Interesna skupina MMCT, ki ustvarja filmske zgodbe, je projekt prijavila v program ERASMUS+, KU2 – transnacionalne pobude. Projekt je nadgradnja projekta Blind diary, ki ga je ravno tako razvila in realizirala skupina mladih v okviru MMCT. Glavna tematika projekta Under the moon je diskriminacija. Mladi iz štirih držav – Slovenije, Srbije, Hrvaške in Madžarske so v okviru projekta najprej med sovrstniki v svojih okoljih raziskali probleme, s katerimi se soočajo v povezavi z diskriminacijo. Na podlagi raziskave so nastale štiri različne zgodbe, ki so jih nato po principu omnibus združili v celoto. Povezovalni člen med posameznimi zgodbami je luna, ki s pomočjo animacije povezuje zgodbe v en film. Zanimive so predvsem vsebine posameznih zgodb, ki so si zelo različne. Tako je slovenska ekipa skozi projekt in končno film raziskovala vprašanje, ali mladi lahko razmišljajo s svojo glavo, hrvaška se je osredotočila na problem brezposelnosti mladih, srbska je razmišljala o mladih, ki se soočajo s težavami vključevanja, ko iz ruralnega okolja pridejo v mesto ter madžarska ekipa o problemu izključenosti mladih iz marginalnih skupin.

Na željo mladih, ki so sodelovali na mladinski izmenjavi »Fairytale bridges« in so želeli nadaljevati z mednarodnim ustvarjanjem gledaliških predstav skozi različne metode in tematike, ste izvedli projekt mladinske izmenjave »Theater fixing connections«. Bi lahko rekli, da je gledališče eno izmed vaših močnih področjih, preko katerih uresničujete svoje cilje?

Gledališče je orodje, ki se je izkazalo zelo blizu mladim iz Trbovelj. Med mladimi smo zaznali potrebo po tem, da se gledališke prakse in razvoj gledaliških metod lotimo skupaj v okviru Mladinskega centra Trbovlje. Z našo podporo so zasnovali dve mladinski izmenjavi “Fairytale bridges” in “Theatre fixing connections”. V “Fairytale bridges” je mlade zanimalo spoznavanje lastne kulturne dediščine, spoznavanje in razumevanje različnosti ter skupnih stičnih točk med mladimi različnih kultur. Skozi program izmenjave so raziskovali premagovanje strahu pred različnostjo, razumevanje lastne identitete in umeščanje identitete v širši evropski prostor, vse skozi proces obravnave otroških pravljic in legend iz svojih okolji.  Gledališče je bila zgolj metoda, ki je mladim bila najbližja. Na izmenjavi “Theatre fixing connections” je bila tema vključenost. Mladi so hoteli dokazati, da je gledališče močno orodje, s katerim lahko opozarjajo na pomembnost vključenosti v družbi, saj gre za univerzalni jezik. Gledališče je odprto do vseh in vsak lahko zaigra in pove svojo zgodbo.

“Mladi so hoteli dokazati, da je gledališče močno orodje, s katerim lahko opozarjajo na pomembnost vključenosti v družbi, saj gre za univerzalni jezik.”

IMG_0763

Vesna Lenić Kreže, mladinska delavka v MCT, foto: arhiv MCT.

Meseca decembra smo na uredištvu mlad.si predstavili nadobudnega mladega pisatelja, ki je v okviru vašega mladinskega centra izdal svoj prvi roman. Sebastijan Pešec pa je le eden izmed mladih Trboveljčanov, ki ga lahko najdemo v vašem knjižnem programu. Kako pri založništvu pomagate mladim? 

Program Mladi pišejo je bil v začetku namenjen predvsem ustvarjanju pozitivnih zgodb Zasavcev, ki so v življenju naleteli na večje ovire in jih z visoko mero pozitivnosti, energije, vztrajnosti, discipline in odgovornosti uspeli premagati. - vendar je danes program mladih, ki vstopajo na področje knjižnega ustvarjanja in le to ne nujno z avtobiografskimi zgodbami. Mladinski center Trbovlje skozi program nudi podporo pri procesu ustvarjanja, predvsem pa mentorstvo pri organizacijskih vidikih izdaje literarnega dela. V okviru programa je nastalo 6 literarnih del. Program pušča učinke tako na avtorjih (med drugim tudi lokalna prepoznavnost), kot na mladih bralcih zgodb, saj so predvsem avtobiografije s svojim življenjskim zgledom navdih številnim mladim.

V sklopu svojih dejavnosti ste poskrbeli tudi za najmlajše. Že nekaj let namreč organizirate Pravljični festival. Kaj se v sklopu festivala dogaja in čemu je namenjen?

Namen festivala je spodbuditi kreativno preživetje prostega časa med otroki in starši ter spodbuditi ustvarjalnost in otroško domišljijo skozi branje pravljic.  Festival spodbuja branje pravljic na zabaven način ter predstavitev pravljic skozi gledališče, glasbo in animacijo, kot učno in zabavno prostočasno aktivnost. Hkrati je festival odlična vstopna točka za mlade, ki začenjajo z aktivnim sodelovanjem v programih Mladinskega centra Trbovlje. Vsako leto je v načrtovanje, pripravo in izvedbo vključenih preko 30 mladih prostovoljcev, ki soustvarijo 7 različnih tematskih postojank, ki vsaka zase skozi različne aktivnosti, sceno in kostumografijo predstavlja eno pravljico. Festival vsako leto zabeleži preko 400 obiskovalcev.

Trbovlje veljajo kot osrednje mesto treh zasavskih dolin. Kako na kulturno življenje vpliva bogata rudarska zgodovina?

Kulturna dediščina služi mladim predvsem za navdih pri snovanju projektov in aktivnosti, hkrati opažamo, da pri mednarodnih projektih, ki jih gostimo v Mladinskem centru Trbovlje, požanje obilo zanimanja. V širši lokalni skupnosti zaznavamo težnjo k temu, da dediščina pridobiva nov smisel, nove vsebine in nov pomen. Degradirane površine nudijo ogromno potenciala pri snovanju predvsem turistično zanimivih produktov.

Gledališka izmenjava, foto: arhiv MCT.

Jutri obeležujemo kulturni praznik Prešernov dan. Pripravljate v sklopu praznika kaj posebnega?

Jutri zvečer, 8.2.,  v imenu interesne skupine MMCT vabimo na ogled premiere dveh filmov, Safr in Zbor stanovalcev. Film Safr na zabaven način predstavi vsakdanje probleme današnjih najstnikov in kako njihov “safr” premagujejo s pomočjo socialnih omrežij. Scenarij je napisal Vid Šteh, režirala Metka Dolanc.

Zbor stanovalcev je komedija, ki je nastala v sodelovanju z Mladinskim gledališčem KD Svoboda Trbovlje in gre za predelavo skeča, ki je bil odigran na prireditvi Štilček 2016. Film je komični prikaz vsakdanjih pripetljajev, ki ga je režiral Mirza Ribič.  Kaj so ustvarili mladi ustvarjalci si bomo ogledali v klubu Mladinskega centra Trbovlje jutri ob 19.00.

Vir: uredništvo mlad.si

Foto: Arhiv Mladinskega centra Trbovlje

 

 

 

Natisni stran Natisni stran

Kategorije Intervjuji

Sorodni članki

Avtorji