“Na pustni torek si lahko damo duška!” Norčavi pust v Centru interesnih dejavnosti Ptuj

Arhiv CID Ptuj - Zajec iz grmovja
13 feb2018
335

SLOVENIJA –  Pust je čas veseljačenja, hkrati pa tudi obdobje pričakovanja konca zime in začetka pomladi. Seveda pa ob pustu na svoj račun pridejo tudi sladokusci. Na uredništvu mlad.si smo ob tej priložnosti preverili, kako v času veseljačenja pustnih šem poteka delo in življenje v slovenski pustni prestolnici in  Centru interesnih dejavnosti Ptuj. “Na pustni torek, ki je na Ptuju “ukradeni praznik” – ukradli smo si ga kar meščani sami, saj se skoraj vse pisarne, trgovine in drugi delovni prostori, med njimi tudi naš mladinski center, zaprejo že opoldne. Takrat mestu zavlada Pust in ulice preplavijo pisane maske, ki so še pred nekaj minutami pridno sedele na svojih delovnih mestih, dnevno rutino pa zamenja rajanje in zganjanje norčij. Na pustni torek si pač res lahko damo duška!” so na pustni torek povedali sodelavci Centra interesnih dejavnosti Ptuj.

Norčavi pustni čas je tukaj. Pustno rajanje pa ne bo manjkal niti pri vas. Kaj pripravljate v Centru interesnih dejavnosti Ptuj?

Že vrsto let je pust v CID-u v znamenju disko vročice. Na pustni petek smo tako tudi letos – že šesto leto zapored – organizirali pustni disko žur. Ta zelo priljubljena pustna stalnica je tudi edini pravi pustni žur brez vstopnine na Ptujskem, s čimer pustno veseljačenje omogočimo prav vsem mladim, ki si ga želijo. Za najmlajše obiskovalce našega Mestnega kina Ptuj in njihove starše smo na pustno soboto pripravili pustno obarvan Kino vrtiček s simpatično pošastnim filmom Pošast Moli, v ponedeljek pa še tradicionalno otroško rajanje z imenom Velika otroška maškarada, ki ga že mnogo let organiziramo v sodelovanju z Društvom prijateljev mladine Ptuj. Da je pustno vzdušje še boljše, so prostore mladinskega centra in kina pustno okrasili učenci Osnovne šole Mladika. Danes, na pustni torek, pa si bomo odmerek pustnih norčij privoščili še zaposleni v mladinskem centru.

Kako vladavina pusta v mestu Ptuj vpliva na potek mladinskega dela? Ali času pustnih mask posvečate posebno poznost?

Vladavina pusta je na Ptuju vseobsegajoča in prikrade se v vse pore vsakdanjega življenja v pustnem času – seveda tudi v naše delo, ki je z zgoraj omenjenimi projekti še posebej pustno obarvano, zaradi vsesplošno norčavega časa pa tudi bolj veselo razpoloženo kot po navadi. Potek dela je posebej zanimiv na pustni torek, ki je na Ptuju “ukradeni praznik” – ukradli smo si ga kar meščani sami, saj se skoraj vse pisarne, trgovine in drugi delovni prostori, med njimi tudi naš mladinski center, zaprejo že opoldne. Takrat mestu zavlada Pust in ulice preplavijo pisane maske, ki so še pred nekaj minutami pridno sedele na svojih delovnih mestih, dnevno rutino pa zamenja rajanje in zganjanje norčij. Na pustni torek si pač res lahko damo duška!

krof

Ste v okviru dejavnosti, ki jih pripravljate v mladinskem centru ob pustnem času, že kdaj pekli krofe?

V času pusta vedno izvajamo dejavnosti, ki so povezane s pustom. Mesto Ptuj je na pustni torek, enostavno povedano, “pustno”. Sodelujemo s šolami, letos nam je OŠ Mladika skupaj z učenci okrasila klubski prostor mladinskega centra in Mestni kino Ptuj, ki ga upravljamo. Pogosto imamo v pustnem času delavnice in seveda smo tudi že pekli krofe, ki so jih udeleženci “zmazali na dušek”. Kot zanimivost naj zapišemo, da so Ptujske pekarne v zadnjem tednu spekle 350.000 krofov in če prištejemo še samo naše … lahko govorimo, da je na Ptuju šlo v pustne želodčke 350.100 krofov.

Ali mladi v vašem lokalnem okolju še hodijo našemljeni od vrat do vrat z znano frazo “Mate kaj za pusta hrusta”?

Ta tradicija se še ohranja, vendar prevzema bolj materialistično obliko in je bolj prisotna pri otrocih, kot pri mladih. Pomen vseh mask v pustnem času je preganjanje zime, to ni samo »privilegij« koranta. Danes se beseda “mate” ali “imate” velikokrat zamenja z besedo “date”. S tem pa žal ni več mišljen kakšen sadež ali sladkarija, temveč denar. Maska bi pri obisku doma morala imeti v “žepu” pripravljeno tudi kakšno pustno rimo. Temu žal danes več ni tako, tradicija se v tem smislu na žalost izgublja ali celo izrablja za namene prosjačenja, tudi odraslih. Materializem je tudi tukaj pustil svoj pečat.

kurent

Kurent, Vir: Svetovni splet.

Ugodna izbira kostumov in pustne poslikave so v veliki meri zamenjale tradicionalne maske. Kako kreativni so pri idejah za pustne kostume mladi, ki zahajajo v vaš center?

Mladi so in vedno bodo kreativni, večkrat se ta kreativnost izraža tudi v skupinah. Veliko je namreč skupinskih mask, ki nastajajo ob prijetnih večernih druženjih doma, saj je to tudi eden od namenov maskiranja. Res pa je, da je ponudba cenenih in neizvirnih mask velika, in to prispeva k banalizaciji samega pomena maskiranja. Kljub temu je še vedno kar nekaj mask zelo izvirnih, v njih je vloženega veliko časa in dela. Kurentovanje na Ptuju je eno izmed najbolj poznanih pustovanj v Sloveniji. Kurenti pa že dolgo niso več rezervirani samo za neporočene fante.

Kako se nad pustno šemo, ki je del bogate kulturne dediščine pod Unescovo zaščito, navdušujejo mladi?

Mladi v našem okolju, tako na vasi kot v mestu, se pogosto prelevijo v koranta ali kurenta, ki je močno zasidran v tradiciji maskiranja v našem okolju. Potrebno pa je ločiti med tradicijo pustnega časa, ki se ohranja bolj ali manj avtentično v vaških okoljih, in karnevalskim pustnim dogajanjem, ki je bolj značilno za mesto. Korant ali kurent je skozi svoj razvoj od strašnega videza in skromne oprave danes postal pravi “maneken”. Lahko ga vidite na vseh možnih prireditvah, predvsem športnih in tudi v poletnem času. Popolnoma drugače, kot je bilo nekdaj, ko so kurenti obhajali hiše od vasi do vasi in zaradi lepih deklet včasih tudi fizično obračunali med seboj. Ti obračuni so se občasno lahko končali tudi s smrtjo. Danes seveda ni več tako ekstremnih dogodkov, je pa lahko korant ali kurent popolnoma vsak. Od otrok do žensk, enako je pri maski hudiča, ki spremlja koranta. Skratka, tudi korant ali kurent je postal komercialno blago.

Verjamete, da s pustom res preganjamo zimo?

Stara pustna šega, da s pustom preganjamo zimo, še vedno velja. To zahtevno nalogo imajo predvsem kurenti. Letos zaznavamo rahlo težavo v sindikatu kurentov, saj je na prvo pustno soboto močno snežilo. To si lahko razlagamo tudi tako, da so si kurenti naročili delo, saj imajo tako vsaj kaj preganjati. Kot vedno, tudi letos verjamemo, da jim bo ta zahtevna naloga uspela. Seveda ne pozabimo, da pustne maske močno delajo tudi na rodovitnosti zemlje in na plodnosti nasploh. Pogosto jim zelo dobro uspeva!

Za CID Ptuj Mateja, Aleksander in Jurij

Vir: uredništvo mlad.si

Foto: arhiv CID Ptuj

Natisni stran Natisni stran

Kategorije Intervjuji

Sorodni članki

Avtorji