Študijski obisk na Dunaju

4
04 jan2018
88

EVROPA – Če smo kaj odnesli z Dunaja, je to prehlad in pa kup motivacije, da naredimo iz Boba legit mladinski center! Med ogledi mladinskih centrov na Dunaju, sem se šele začel zavedati, da si do zdaj (v mojem dvomesečnem spoznavanju z mladinskim (uličnim) delom) še nisem znal prav dobro predstavljati, kako naj bi mladinski center izgledal. Iskreno sem mislil, da je to prostor, kjer se mladinski delavci sproščajo ob čaju, igrajo namizne igre, se zbirajo pred akcijami in seveda organizirajo razne dogodke z aktivnostmi za mlade. Na Dunaju pa se mi je odprl nov svet, ko sem spoznal, da so v resnici ti prostori namenjeni MLADINI, ki se pride družit, sproščat, izognit problemom, ki jih imajo v družini ali šoli, in po nasvet k mladinskim delavcem.

Zelo mi je všeč njihov pristop, predvsem to, da mladinski delavci, tako na terenu in v parkcih kot v mladinskih centrih, z mladimi navežejo prijateljske odnose in si s tem pridobijo njihovo zaupanje. Zaradi tega mladi lažje pristopijo do njih s problemi, ki jih imajo, in jih prosijo za pomoč ali nasvet. Hkrati se mladi z njimi lahko odkrito pogovarjajo o alkoholu, drogah, spolnosti in podobnih temah, o katerih je dobro, da smo mladi podučeni. In po moje, da je čisto drugače, če te o teh stvareh uči učiteljica v šoli ali pa nekdo, ki mu zaupaš.

Na Dunaju se mladinski delavci trudijo vključevati mladino v razne aktivnosti, kot so načrtovanje javnih površin (parkov, igrišč), organiziranje dogodkov, pisanje člankov, športne aktivnosti in celo ustvarjanje glasbe v studiu, ki ga ima eden od centrov. S tem lahko mladi preusmerijo svoje probleme v nekaj pozitivnega, produktivnega, zadovoljujočega in se hkrati še nekaj novega naučijo.

Ena od organizacij, ki smo jih obiskali, se ukvarja z bolj problematično mladino. S tem ne mislim problematično na nivoju Olimpija–Maribor, ampak na nivoju tolp, ki ropajo, kradejo, se pretepajo, ‘dilajo’ drogo, posedujejo orožje … yup, Dunaj je čisti next level. Ta ekipa je bila zame najbolj navdihujoča, ker si predstavljam, da je potrebnega kar nekaj poguma, da se družiš s tolpami z namenom, da jim pomagaš in svetuješ, da se izognejo konfliktom, kriminalu in posledično zaporu. Oni po mojem mnenju delajo nekaj res dobrega, ne samo za mlade, ampak za celotno mesto.

Kar se tiče organizacije in vodenja študijskega obiska bolj popolno kot to, da bi v sobi imeli še jacuzzi, ne bi moglo biti. Vse je potekalo gladko, bili smo preskrbljeni s hrano in zakon hotelskimi sobami, nikoli se nismo izgubili, vedno smo vedeli, kam naprej, brez da bi se ustavljali in kregali. Sproščenost in dobra volja je bila prisotna 100 % časa, razen ko je bilo treba naročit hrano v dunajskih restavracijah, kjer imajo jedilne liste samo v nemščini (google translate lifesaver).

Našima dragima organizatorkama in pa predragi Bettini z Dunaja, ki so vse lepo organizirale, pripravile in zaradi vloženega truda žrtvovale tudi nekaj spanja ter zdravja, dolgujemo gromozansko in velikansko zahvalo! Če ne bi bilo njih, se mi zdi, da bi bili prikrajšani za kup znanja, kontaktov in vez, predvsem pa motivacije, ki smo jo dobili na Dunaju. Tako da iskrena HVALA še enkrat!

Zdi se mi, da se na nobeni ekskurziji s šolo nisem naučil toliko uporabnih stvari, kot sem se jih na tem študijskem obisku. In to ne samo od Dunajčanov, ampak tudi od naših predragih MMU-jevcev, Bobovcev, Človekinj, Misss-ic in Mladih zmajev-k. In resnično ste mi prižgali ogenj v srcu za mladinsko delo in globoko sem hvaležen, da sem vas spoznal. <3

Tomi Rihtar

Vir in foto: Zavod  Bob

Natisni stran Natisni stran

Kategorije Članki

Sorodni članki

Avtorji