Ob dnevu brez cigarete

non-smoking-2497308_960_720
29 jan2018
217

SLOVENIJA – Zadnji dan januarja bo tudi letos posvečen dnevu brez cigarete. Dan brez kajenja vsem kadilcem predstavlja priložnost in spodbudo za opustitev razvade, ki je v Sloveniji med vodilnimi dejavniki za razvoj številnih rakavih obolenj, bolezni dihal, bolezni srca in ožilja ter številnih  zdravstvenih težav. Približno dve tretjini tistih, ki so kadarkoli kadili, je prvič kadilo že pred polnoletnostjo, kar se dobro zaveda tudi tobačna industrija, ki  veliko časa in denarja namenja ravno razvoju in izvedbi marketinških pristopov za pridobivanje novih kadilcev med mladimi. Kako lahko na področju preventive ukrepajo starši, pedagogi in mladinski delavci, je v obširnem prispevku za portal mlad.si zapisala Helena Koprivnikar, dr. med. iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje, na uredništvu portala pa smo o razširjenosti kajenja med mladostniki povprašali naključne mlade iz okolice Ljubljane.

Vsako leto zaradi bolezni, ki jih povzroča kajenje tobaka, umre 3.600 prebivalcev Slovenije, kar je več smrti kot zaradi vseh nezgod (vključno s prometnimi), samomorov, alkohola, prepovedanih drog in AIDS-a skupaj. V Sloveniji je tobak med vodilnimi preprečljivimi dejavniki za smrt in za izgubljena zdrava leta življenja ter vzrok številnih prezgodnjih smrti – umirajo ljudje v aktivni dobi – med 30-44 letom starosti vsako sedmo smrt pripisujemo kajenju tobaka, med 45-59 letom starosti pa vsako tretjo.

Posledice kajenja tobaka so torej zelo obsežne, tako za posameznika kot družbo, še naprej moramo razvijati in dosledno izvajati učinkovito zakonodajo, programe in aktivnosti za preprečevanje in zmanjševanje kajenja tobaka. Ob dnevu brez cigarete, 31. januarju, želimo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje čim več prebivalcev Slovenije seznaniti s pomembnimi dejstvi o škodljivosti kajenja tobaka ter kadilce spodbuditi k opustitvi kajenja, mlade pa odvrniti od začetka kajenja. Pogosto mislimo, da o posledicah kajenja tobaka vemo že vse, a žal še zdaleč ni tako. Nove raziskave prinašajo nove podatke, pojavljajo pa se tudi novi izdelki, po katerih posegajo prvenstveno mladi. Z namenom predstavitve nekaterih osnovnih dejstev in novosti s tega področja, je tudi nastal naš prispevek.

Kakšne posledice za zdravje ima kajenje tobaka?

Kajenje tobaka škoduje tako rekoč vsakemu organu v telesu. Kadilci pri nas najpogosteje umirajo zaradi številnih vrst raka ter bolezni srca in ožilja, pa tudi bolezni dihal, sledijo nalezljive bolezni. Pljučni rak je v skoraj 90 % posledica kajenja tobaka. V 2014 je za pljučnim rakom zbolelo 1.327 prebivalcev, umrlo pa 1.181 prebivalcev. Manj znano pa je, da kajenje povzroča še številne druge bolezni, med drugim sladkorno bolezen, revmatoidni artritis, bolezni oči, katerih posledica je lahko slepota, motnje erekcije idr. Zaradi bolezni, ki jih povzroča kajenje, umreta dve tretjini kadilcev, ki v povprečju izgubijo od 10 do 15 let življenja, mnoga leta pred smrtjo pa preživijo z zelo slabo kakovostjo življenja.

Tita, 15 let, okolica Ljubljane : “Ne kadim in nisem probala cigaret. Ne vidim smisla v tem, da probam nekaj kar mi škoduje. Menim, da bi potrebovali več predavanj o škodljivosti kajenja.

Neža, 16 let, okolica Ljubljane : “Kadim. Začela sem v gimnaziji, na to pa je najbolj vplivala nova družba. Denar za cigarete večinoma odštejem od denarja za malico.”

Kajenje tobaka vpliva na zdravje skozi celotno življenje. Škodljivi učinki na zdravje se lahko začnejo že pred rojstvom, če nosečnica kadi ali je izpostavljena tobačnemu dimu drugih. Kajenje nosečnice škoduje zdravju še nerojenega otroka, povezano je s prezgodnjim porodom, nenadno smrtjo dojenčka, razcepljeno ustnico in/ali nebom (zajčja ustnica, volčje žrelo), nižjo porodno težo otroka in poškodbami ožilja pri še nerojenemu otroku. V Sloveniji kadi približno 10 % nosečnic, kar pomeni, da je vsako leto tobačnemu dimu izpostavljenih preko 2.000  še nerojenih otrok.

Napačno je tudi mišljenje, da kajenje tobaka povzroči škodo zdravju izključno po dolgih letih in desetletjih kajenja. Kajenje tobaka ima številne škodljive učinke že kmalu po začetku. To ni le smrad ali zadah po tobaku, pač pa zmanjšana telesna zmogljivost, tudi pri treniranih športnikih, kašelj in izkašljevanje sluzi, pogostejše nalezljive bolezni dihal, astma ali njeno poslabšanje. Kajenje ne vpliva na telesno težo pri mladih dekletih, pospeši pa staranje kože.

Resne in nevarne posledice za zdravje, podobne škodljivim učinkom kajenja pri kadilcih, pa se lahko pojavijo tudi pri nekadilcih po dolgotrajni izpostavljenosti tobačnemu dimu. Ob kratkotrajni izpostavljenosti tobačnemu dimu pa se lahko pojavi vzdraženost oči, nosu in grla, glavobol in slabost.

Koliko prebivalcev Slovenije kadi?

Med odraslimi prebivalci Slovenije kadi približno vsak četrti, kar nas uvršča malo nad povprečje 28 držav članic Evropske unije. Delež kadilcev je višji med moškimi, med prebivalci v aktivni dobi, med prebivalci z nižjim socialno-ekonomskim položajem, med prebivalci, ki tvegano pijejo alkohol ali uporabljajo prepovedane droge in med zaprtimi osebami. Večina kadilcev kadi redno, vsak dan in ti v povprečju pokadijo 15 cigaret dnevno, moški več kot ženske.

Kadilci večinoma kadijo tovarniško izdelane cigarete, približno desetina ročno zvite cigarete, ostale tobačne (cigare, cigarilosi, pipe, vodne pipe idr.) in povezane izdelke (elektronske cigarete, zeliščni izdelki za kajenje) pa kadi/uporablja okoli 1 % ali manj odraslih prebivalcev.

V obdobju pred uvedbo zakona se delež kadilcev med odraslimi prebivalci ni spremenil, za obdobje po uvedbi zakona pa še nimamo podatkov.

 nijzsV zadnjih letih pa se je zmanjšala razširjenost kajenja med mladostniki, starimi 11, 13 in 15 let, a še vedno so deleži kadilcev med njimi znatni. Med 15-letniki jih je manj kot polovica (40%) že kdaj kadila, vsaj enkrat na teden ali pogosteje pa kadi skoraj vsak osmi (od teh večina že vsak dan), pri čemer ni razlik med spoloma.

Ali je kajenje za večino ljudi slaba razvada?

Ne, kajenje ni razvada, temveč zasvojenost in prav zaradi zasvojenosti kadilci nadaljujejo s kajenjem. Zasvojenost povzroča nikotin, ki zasvoji podobno močno kot heroin ali kokain. Zasvojenih je okoli 90 % kadilcev. Mladostnika, ki je začel s kajenjem, lahko nikotin zasvoji že zelo hitro, lahko že po nekaj dneh in nekaj pokajenih cigaretah ter veliko pred začetkom rednega kajenja. Mlajši ko je posameznik ob začetku kajenja, bolj bo zasvojen, kadil bo večje število let, kadil več in težje opustil kajenje.

Posebej želimo opozoriti na to, da je uporaba izdelkov z nikotinom med mladostniki posebej zaskrbljujoča, saj v tem obdobju poteka intenziven razvoj možganov, ki nadalje traja še vse do sredine 20. let. Izpostavljenost nikotinu v času intenzivnega razvoja možganov lahko moti razvoj možganskih omrežij, ki nadzorujejo pozornost, učenje ter dovzetnost za zasvojenost. Učinki izpostavljenosti nikotinu pri mladostniku so lahko dolgotrajni in lahko vključujejo slabši nadzor nad impulzivnostjo in motnje razpoloženja, slabše miselne sposobnosti ter večje tveganje za zasvojenost z drugimi drogami. Nikotin se nahaja v različnih tobačnih in povezanih izdelkih (cigarete, tobak za zvijanje cigaret, cigare, cigarilosi, pipe, tobak za vodne pipe, elektronske cigarete, negorljivi tobačni izdelki) in je škodljiv za mladostnike ne glede na to, od kod izvira.

Ana, 15 let, okolica Ljubljane: “Ne maram kajenja. Če kdo v družbi kadi se večinoma odmaknem, saj mi je že vonj cigaret odvraten.”

Marija, 16 let, okolica Ljubljane : “Kadi večina moje družbe. Prvi cigaret sem probala v 9. razredu. Ne kadim redno le, ko sem živčna, večinoma pred težkim testom. V občasnem kajenju ne vidim nekih težav.

Kdaj so kadilci začeli kaditi?

Približno dve tretjini tistih, ki so kadarkoli kadili, je prvič kadilo že pred polnoletnostjo, 95% vseh pri 21. letih ali manj in 99 % pri 25. letih ali manj. Torej po 25. letu praktično nihče več ne začne kadit. Tega se zelo dobro zaveda tobačna industrija, ki namenja veliko časa in denarja razvoju in izvedbi marketinških pristopov za pridobivanje novih kadilcev med mladimi.

Ali poleg cigaret mladostniki kadijo oziroma uporabljajo tudi druge izdelke, ki vsebujejo nikotin?

Medtem, ko odrasli kadijo predvsem tovarniško izdelane cigarete, pa mladostniki pogosteje posegajo po drugih tobačnih in povezanih izdelkih, predvsem vodnih pipah in elektronskih cigaretah. Prav tako višji delež mladostnikov kot odraslih kadi ročno zvite cigarete. Na tem mestu lahko omenimo še vodne pipe, elektronske cigarete, zeliščne pripravke za kajenje in ročno zvite cigarete.

Zakaj mladostniki začnejo kaditi in kaj lahko naredijo starši, učitelji in mladinski delavci, da mladostniki ne bi začeli in nadaljevali s kajenjem?

Na začetek in nadaljevanje kajenja med mladostniki vplivajo številni dejavniki, ki se med seboj prepletajo in vplivajo drug na drugega. Nekateri dejavniki povečujejo verjetnost, da bo mladostnik kadil, drugi pa to verjetnost zmanjšujejo. Med dejavniki so tako osebne značilnosti, značilnosti mladostnikove družine, vrstnikov, šole kot tudi značilnosti širšega okolja, v katerem živi mladostnik. Med najpomembnejšimi dejavniki so vpliv vrstnikov, družine in marketinških aktivnosti tobačne industrije. Večje, ko je število pomembnih oseb v mladostnikovem življenju, ki kadijo, večja je verjetnost, da bo kadil tudi on, prav tako v primeru številnih spodbud za kajenje v vsakodnevnem okolju  oziroma izpostavljenosti marketinškim aktivnostim tobačne industrije.

Med osebnimi značilnostmi, ki povečujejo verjetnost, da bo mladostnik kadil, so slab učni uspeh, nižja stopnja izobrazbe, nizka stopnja samoučinkovitosti ali samospoštovanja, uporaba drugih psihoaktivnih snovi, predvsem alkohola, težave v duševnem zdravju in visoke ravni stresa, pozitivna pričakovanja in stališča glede kajenja, nižja stopnja zaznanega tveganja za zdravje, zaskrbljenost zaradi telesne teže, dietno vedenje, nagnjenost k iskanju novih dražljajev, uporništvo, delinkvenca idr. Mladostniki pogosto močno precenjujejo delež kadilcev med vrstniki in odraslimi – napačno zaznavajo, da kadi večina oziroma bistveno višji delež vrstnikov in odraslih kot v resnici – kar pomembno vpliva na to, ali bodo tudi sami začeli kaditi. Verjetnost, da bo mladostnik kadil, pa zmanjšujejo občutek povezanosti s šolo, sposobnost upreti se (kajenju), višja stopnja samospoštovanja in samoučinkovitosti, negativna stališča glede kajenja in vključevanje v organizirane aktivnosti, predvsem skupinske športne. S krepitvijo zaščitnih dejavnikov ter aktivnostmi za zmanjševanje dejavnikov tveganja lahko kajenje med mladostniki preprečujemo. Med mladostniki na splošno so najučinkovitejši pristopi, ki povečujejo obseg znanja s poudarkom na kratkoročnih učinkih na zdravje, mitih o kajenju, finančnih vidikih kajenja, delovanju tobačne industrije, vplivu medijev (zabavnih medijev), vrstnikov in družine, ki popravljajo oziroma zmanjšujejo mladostnikovo precenjevanje kajenja med odraslimi in vrstniki ter učenje različnih veščin, npr. odločanja, sproščanja, prepoznavanja visoko tveganih situacij, učenja in urjenja odklanjanja oziroma zavrnitve, komunikacijskih veščin, obvladovanja čustev ipd. Pri mladostnikih s specifičnimi težavami pa je dodatno potrebna pomoč pri reševanju njihovih težav.

Družina in starši imajo pomemben vpliv na to, ali bo mladostnik kadi, tudi takrat, ko se morda zdi, da imajo nanje vpliv le še vrstniki. Verjetnost, da bo mladostnik kadil je večja, če kadijo starši, sorojenci in drugi člani družine. Verjetnost za kajenje pri mladostniku pa zmanjšujejo podpora v družini, dobri odnosi in starševski nadzor. Pomemben je tudi odnos staršev do kajenja. Mladostniki, ki zaznavajo, da njihovi starši ne odobravajo kajenja, manj verjetno kadijo. Zelo pomembno je torej, da so starši mladostnikom zgled in ne kadijo tobaka, da v domačem okolju vzpostavijo pravila glede kajenja za zagotovitev domačega okolja brez tobačnega dima ter jih dosledno izvajajo, nudijo otroku podporo in istočasno izvajajo starševski nadzor, ne odobravajo kajenja ter poznajo njegovo družbo. zelo močan vpliv na to, ali bo mladostnik kadil, imajo namreč njegovi vrstniki, prijatelji, družba. Prijatelji, ki kadijo, so dosledni napovednik kajenja pri mladostniku. Večje, ko je število prijateljev, ki kadijo, večja je verjetnost, da bo mladostnik kadil. Na kajenje med mladostniki vpliva tudi šola. Ta lahko zmanjša verjetnost kajenja med mladostniki z ustvarjanjem pozitivnega šolskega ozračja ter z doslednim izvajanjem zakonodajnih uredb, ki določajo, da je v šolskih prostorih in na funkcionalnih zemljiščih (isto velja za vrtce in fakultete) prepovedano kajenje/uporaba tobačnih in povezanih izdelkov. Številne raziskave kažejo, da pravila, ki omejujejo kajenje na področju šole in izven njega ter se strogo izvajajo, lahko zmanjšajo razširjenost kajenja na šoli.

Patricija, 15 let, okolica Ljubljane : “Občasno kadim. Na moje kajenje najbolj vpliva stres v šoli. Začela sem na koncu osnovne šole, ko sem bila zunaj s prijatelji.

Vito, 16 let, okolica Ljubljane: “Cigaret sem probal ampak ne vidim nekega smisla v kajenju in se mi zdi samo potrata denarja. Mislim, da je vedno odvisno samo od tebe , kaj boš naredil in je brez veze kriviti »slabo družbo«, ker je cel kup drugih načinov, da se vključiš v družbo kot da posnemaš ostale.

Pomembno je, da se starši, pedagoški delavci in drugi, ki delajo z mladimi z mladostniki pogovarjamo o tobačnih in povezanih izdelkih. Ne smemo pozabiti na manj pogoste ali novejše izdelke, ki so lahko zanje še posebej zanimivi in privlačni zaradi dodanih arom, blagega dima, zmotnega prepričanja, da so manj škodljivi ali zaradi nove tehnologije. Pogovor je potrebno začeti že zgodaj, kaditi začnejo že otroci, stari 10 let ali manj, uporabo elektronske cigarete pa so npr. šolski delavci v Sloveniji opazili med osnovnošolci druge triade. Vendar pa različnih izdelkov, ki jih mladi sicer uporabljajo, a redkeje kot cigarete (npr. vodne pipe, elektronske cigarete), sami od sebe ne omenjamo ali predstavljamo oziroma opisujemo. Povprašamo jih o tem, katere izdelke poznajo oziroma kaj uporabljajo njihovi vrstniki ali oni, ne širimo pa informacij o teh izdelkih, v kolikor jih mladi sami ne omenijo ali ne uporabljajo, da ne povečamo zanimanja zanje. Za nekatere mladostnike je še posebej poučno in motivirajoče razkritje delovanja tobačne industrije. Z mladostniki se pogovarjamo tudi o neustreznemu prikazovanju izdelkov v različnih medijih in njihovem vplivu nanje. Izogibamo se povezovanju uporabe tobaka in povezanih izdelkov s pozitivnimi prepričanji, pozitivnimi vrednostnimi ocenami, pozitivnimi izidi in pozitivnimi čustvi, predvsem pa med njimi ne krepimo občutka, da je kajenje med njihovimi vrstniki in odraslimi zelo pogosto, družbeno sprejemljivo in del našega vsakdanjega življenja.

V vsakodnevnem okolju pa so mladostniki lahko bolj ali manj izpostavljeni marketinškim aktivnostim tobačne industrije – okolje lahko vsebuje veliko ali malo spodbud za kajenje. Izpostavljenost protobačnemu marketingu in medijem pomembno zviša verjetnost kajenja med mladostniki. Kaj so spodbude za kajenje? To so nizke cene, oglasi, privlačna embalaža, privlačni dodani okusi, velika dostopnost in vidnost, kot da gre za normalne, vsakdanje izdelke, veliko število prodajnih mest, predvsem tam, kjer se zbirajo mladi, dovoljeno kajenje/uporaba v zaprtih javnih in delovnih prostorih, prikazi kajenja v filmih ter različne promocijske aktivnosti, kot so darilca ob nakupu, popusti, VIP zabave, nagradni natečaji ipd. Ukrepi, ki omenjene spodbude odstranijo iz okolja ali zmanjšajo njihovo razširjenost/vpliv, zmanjšajo verjetnost kajenja med mladostniki. V lanskem letu sprejet Zakon o omejevanju uporabe tobačnih in povezanih izdelkov in ukrepi predhodnih zakonov prepovedujejo številne od navedenih spodbud za kajenje med mladostniki. Med te ukrepe sodijo popolna prepoved oglaševanja, promocije in razstavljanja tobačnih in povezanih izdelkov, popolna prepoved sponzorstev in doniranja, prepoved kajenja/uporabe tobačnih in povezanih izdelkov v zaprtih javnih in delovnih prostorih, prepoved prodaje tobačnih in povezanih izdelkov mladoletnim, velika slikovno-besedilna zdravstvena opozorila in enotna embalaža, prepoved prodaje cigaret in tobaka za zvijanje z značilnimi okusi idr. Večina ukrepov novega zakona je začela že veljati, nekateri pa bodo začeli veljati v 2018 (prepoved razstavljanja tobačnih izdelkov v marcu 2018, dovoljenja za prodajo so obvezna od novembra 2018 naprej) in 2020 (enotna embalaža in prepoved značilnega okusa mentola).

Eden zelo odmevnih in vidnih ukrepov, ki že veljajo, so kombinirana slikovno besedilna zdravstvena opozorila na embalaži vseh tobačnih izdelkov za kajenje. Zdravstvena opozorila so pomemben način izobraževanja kadilcev in nekadilcev o tveganjih, povezanih z rabo tobaka. Spodbujajo opustitev kajenja in vzdrževanje abstinence po opustitvi, zmanjšajo potrošnjo tobačnih izdelkov, odvračajo nekadilce od začetka kajenja, zmanjšajo privlačnost embalaže tobačnih izdelkov in privlačnost kajenja ter zmanjšujejo družbeno sprejemljivost kajenja. Učinkovita so velika zdravstvena opozorila, ki vključujejo sliko in besedilo, so nameščena na zgornjih delih obeh glavnih strani embalaže, imajo jasna in enostavna sporočila, se redno menjavajo ter vsebujejo informacije o opuščanju kajenja; torej takšna, kot jih imamo sedaj v Sloveniji. V Kanadi, kjer so že leta 2001 uvedli tovrstna zdravstvena opozorila ocenjujejo, da se je zaradi takšnih zdravstvenih opozoril delež kadilcev zmanjšal za 12–20 % oziroma za 3 do skoraj 5 odstotnih točk.

 Pomoč pri opuščanju kajenja

Opustitev kajenja je koristna za zdravje v kateremkoli starostnem obdobju, največje koristi za zdravje pa posameznik izkusi, če kajenje opusti pred 40. letom starosti. Okoli dve tretjini kadilcev, starih 25-74 let navaja, da si želijo opustiti kajenje. Marsikateri nekdanji kadilec je sam opustil kajenje, številni pa potrebujejo dodatno pomoč, ki poveča uspešnost opustitve. V Sloveniji obstaja več vrst brezplačnih in plačljivih pomoči pri opuščanju kajenja. Brezplačni svetovalni telefon 080 27 77 deluje vsak dan, tudi med vikendi in prazniki, med 7. in 10. uro ter med 17. in 20. uro. Klicalci lahko dobijo različne informacije glede opuščanja kajenja, lahko se dogovorijo za podporo/svetovanje v času opuščanja kajenja in vzdrževanja abstinence. Brezplačni so tudi programi opuščanja kajenja, ki potekajo v zdravstveno-vzgojnih centrih v zdravstvenih domovih po vsej Sloveniji. Kadilci za obisk centra ne potrebujejo napotitve s strani osebnega zdravnika, lahko pa izbirajo med skupinskim ali individualnim svetovanjem. Plačljivi vrsti pomoči pri opuščanju kajenja sta nikotinsko nadomestno zdravljenje (žvečilke, obliži, pršila) in zdravila na recept. Omenjene vrste pomoči so na voljo tudi mladim. V Sloveniji smo razvili tudi program opuščanja kajenja posebej za najstnike in mlade, ki ga trenutno v nekaterih regijah Slovenije izvajajo nevladne organizacije.

Priporočeno branje za najstnike in mlade:

Miti o kajenju  

Zakaj mladim nekajenje koristi

Pasivno kajenje

Pripravila: Helena Koprivnikar, dr. med., Nacionalni inštitut za javno zdravje

Vir in foto: uredništvo mlad.si

Natisni stran Natisni stran

Kategorije Članki

Sorodni članki

Avtorji