Intervju z Janezom Plevnikom Prejemnik državnega priznanja za kakovostno in uspešno delo v daljšem časovnem obdobju v mladinskem sektorju 2017.

male (9)
18 dec2017
234

SLOVENIJA - V okviru Nacionalnega posveta mladinskega sektorja 2017, ki je letos potekal v Mariboru, je ministrica za izobraževanje, znanost in šport dr. Maja Makovec Brenčič prvi dan srečanja podelila državna priznanja za izjemne dosežke v mladinskem sektorju za leto 2017. Državno priznanje za kakovostno in uspešno delo v daljšem časovnem obdobju je prejel Janez Plevnik, mladinski mentor, vodja in organizator, ki je mladinskemu delu posvetil vso svojo življenjsko pot. “Delo v mladinskem sektorju ti daje optimizem in prepričanost, da je vredno delati za to. Zaradi tega se človek počuti mlajšega, polnega energije in načrtov.” je v poglobljenem intrvjuju za portal mlad.si povedal bivši direktor Zavoda Mobin. Kljub pomembnemu pečatu, ki ga je pustil na tem področju, se ni želel nikoli preveč medijsko izpostavljati, saj je bila njegova odločitev, da je v mladinskem sektorju to mesto za mlade. Zato tokrat o tem, kako so se v času aktivnega delovanja Plevnika spremenili mladi in mladinski sektor, kaj se je zadnjih 20 let dogajalo z mladinsko kartico, kakšni so njegovi načrti za prihodost in še marsičem. 

male (3)

Intervju z bivšim direktorjem Zavoda Mobin, Janezom Plevnikom, foto: Tilyen Mucik.

Mladinskemu delu ste pravzaprav posvetili vso svojo življenjsko pot. Če na hitro preletimo le nekaj vaših dosežkov; delovali ste v Zvezi prijateljev mladine Slovenije, sodelovali pri ustanovitvi MSS, ste soustanovitelj CMT Mladi turist in zavoda MOVIT, bili ste direktor Zavoda Mobin. Kako vas je mladinsko delo in izkušnje, ki ste jih na tem področju pridobili skozi leta osebno oblikovalo?

Najprej moram popraviti napako, nisem bil soustanovitelj Mladega turista, ampak sem tam bil direktor. Res pa je, da sem bil v tistem času motor aktivnosti za ustanavljanje “Youth” hostlov v Sloveniji, še posebej v Ljubljani. Hostel Celica v Ljubljani je del moje življenjske zgodbe, nekaj let aktivnosti sem posvetil temu, da je lahko nastal hostel v objektu vojaških zaporov na Metelkovi, vendar to nisem nikoli preveč izpostavljal. Zavod MOBIN sem ustanovil potem, ko smo program evropske mladinske kartice osamosvojili in ga izvzeli iz Movita.

Poklicno pot v delu z otroci in mladino sem si izbral že kmalu po študiju socialnega dela. Nisem želel delati v pisarni in pisati odločb temveč delati  “živo” delo. Takrat sem se odločil, da bom na drugačen način dosegel svoje poklicne ambicije in svojo življenjsko usmeritev, in sicer skozi delo z mladimi. Osebno me je vedno zanimalo začeti nekaj novega, saj sem očitno takšna osebnost, ki rada raziskuje, rada nekaj na novo začenja, uveljavlja nekaj česar še ni. Enako je bilo z mojim zadnjim “projektom”, z Evropsko mladinsko kartico v Sloveniji, ki sem jo začel iz temeljev. Raziskovanje, delo z mladino, delo v skupno korist, me je vedno zanimalo in izpolnjevalo. Na začetku sem bil zelo aktiven tudi v funkcionarskem smislu, na primer v izvršnem odboru MSS, Počitniške zveze in Turistične zveze Slovenije,  potem sem se umaknil in se posvetil mentorstvu. Ta vloga mi je kasneje zelo veliko pomenila in me osebnostno bogatila; delal sem z odličnimi mladimi, z ljudmi s katerimi smo skupaj delali programe. Zavedanje, da kot mentor  vplivaš na mlade ljudi, ti da občutek velike odgovornosti in največkrat tudi velikega zadovoljstva, ko spremljaš razvoj, odraščanje mladih ljudi.

male (26)

Evropska mladinska kartica. Foto: Tilyen Mucik.

“Še vedno sem prepričan, da bi EMK lahko bila orodje za prehod iz otroštva v odraslost.” Janez Plevnik

Omenili ste, da se niste želeli preveč izpostavljati, veliko težav pri iskanju informacij o vas, pa smo imeli tudi na uredništvu pri pripravi intervjuja.

To je ena izmed stvari, ki bi jo za nazaj spremenil. Ker bi v sedanjem času  pomembnosti medijskega življenja pomagalo pridobivati podporo in finančne vire za delo za mlade. To, da nisem bil tudi medijsko malo bolj izpostavljen je splet različnih okoliščin;  hkrati je bila to tudi moja odločitev, da je treba mlade ljudi  v mladinskem sektorju bolj izpostavljati in ne mene kot mentorja, vodjo, organizatorja. Vedno mi je bilo pomembno, da sem začel zgodbo, da se je nabrala ekipa, da smo potem začeli zgodbo uresničevati. Sebe smatram, kot enako pomembnega v takšnih zgodbah. Za vzor jemljem katalonsko posebnost, graditev človeške piramide, katere koncept je prikaz povezanosti, soodvisnosti  človeške skupnosti, pri čemer so spodaj močni, trpežni ljudje, na njihovih ramah stojijo novi ljudje in na njihovih spet novi,…in čisto na vrhu je otrok,  mlad človek. To je alegorija tega, kar jaz mislim da bi morala biti odgovorna, v prihodnost usmerjena družba. Da je  na vrhu mlad človek, to je prihodnost. Otroci so namreč prihodnost vsake družbe, tako enostavno je; pa hkrati tako zlajnano! V tej piramidi sem jaz čisto na dnu, v tej bazični strukturi starejših, izkušenih, modrih ljudi, ki omogočajo, da je na vrh prišel otrok.

male (6)

Prejemnik državnega priznanja za kakovostno in uspešno delo v mladinskem sektorju, Janez Plevnik, foto: Tilyen Mucik.

V dogajanje na področju mladih in v mladinski sektor ste vpeti že vrsto let. Katere so ključne spremembe, ki ste jih opazili skozi leta aktivnega delovanja, tako pri mladih, kot pri mladinskih organizacijah in organizacijah za mlade?

V resnici se ni spremenilo kaj dosti, mladi ljudje so vedno enaki, spreminja se samo okolje, tehnologija in podobno. Mislim, da se ljudje v biti zelo malo spreminjamo, če ne upoštevamo zunanjih znakov. Res pa je, da je v zadnjih 25tih letih tudi tehnologija dobila veliko vlogo in mislim da je to tisto kar spreminja ljudi. Bojim se, da bo to spremenilo zavest ljudi, saj je tako močen medij, ki trga človeške vezi. Od začetka devetdesetih let prejšnjega stoletja, ko so bile na sceni samo tradicionalne mladinske organizacije, pa do danes se je spremenilo zelo veliko v številu; ogromno organizacij je danes, ki dela za mlade ali pa z mladimi. Vmes je nastal tudi program Evropske unije Mladi v akciji, saj je Slovenija postala članica EU. Veliko stvari se je spremenilo v zunanjem okolju, v pogojih, v resnici se mladi niso spremenili. Spremenilo se je tudi to, da več časa porabimo za iskanje finančnih virov, vsebina, bistvo, pa nam polzi iz rok. Tisto, kar je bistveno pri delu z mladimi postaja drugotnega pomena. Še ena velika sprememba, se je zgodila; pred 25 leti smo začeli z iskrenim prepričanjem, da je mladinski sektor oziroma delo z mladimi tretji steber socializacije mladine. Prvi je družina, drugi šola, tretji pa naj bi bile mladinske organizacije ali vrstniške skupnosti. To pojmovanje tretjega stebra se je popolnoma izgubilo. Stanovanjske razmere in zaposlovanje mladih ni mladinska politika. Mladinske organizacije, mladinsko delo je omogočanje prostora mladim zato, da razvijejo neke potenciale, ki jih ne morejo ali jih niso mogli niti doma niti v šoli. V mladinski organizaciji se lahko mladi izkažejo, se odprejo, postanejo bolj samostojni, dobijo občutek za to, da so zmožni in tako naprej. To pojmovanje se mora vrniti v mladinski sektor in mislim da moramo začeti zelo pošteno debato, kjer bi čim več ljudi skušali vpeti v to, o temu kaj sploh je mladinsko delo, kaj so mladinske organizacije in zakaj so, ali politični podmladki sodijo zraven ali ne, kakšni so cilji mladinske politike, kakšne ukrepe bomo sprejeli, in tako dalje. Sedanji nacionalni program za mladino niti približno ne daje odgovorov na ta vprašanja.

Pred 25 leti smo začeli z iskrenim prepričanjem, da je mladinski sektor oziroma delo z mladimi tretji steber socializacije mladine. Prvi je družina, drugi šola, tretji pa naj bi bile mladinske organizacije ali vrstniške skupnosti. To pojmovanje tretjega stebra se je popolnoma izgubilo.” Janez Plevnik

Je po vašem mnenju mladinsko delo prevzelo del odgovornosti države, npr. pri zaposlovanju mladih, stanovanjski problematiki?

Menim, da bi morali ljudje čim več storiti sami, država pa je odgovorna za to, da vzpostavi mehanizme, da zagotovi neka osnovna sredstva, pogoje. Mladinsko delo in delo z mladimi nima nobene zveze z zaposlovanjem mladih in stanovanjsko problematiko. “Država” je vse zmetala v en koš, da se lahko pohvali, kako skrbi za mlade. Odgovornosti se izogiba tudi z poudarjanjem slogana “mladi za mlade”. In potem pridemo do primera študentskih organizacij posamezne univerze, ki so gospodarili z enormnimi  sredstvi, dostikrat tudi v korist študentskih “podjetnikov”. Študentska organizacija v Ljubljani je zaradi študentskega dela dobila več sredstev, kot je dobil cel mladinski sektor v državi za delo z mladimi. Ali so politiki mislili, da bodo mladinske organizacije ustanavljale posredovalnice za delo mladih in s tem služile?! Halo!? Popolnoma zgrešeno dojemanje vloge mladinskih organizacij in organizacij za mlade! Problem vidim tudi v tem, da se mladinski sektor premalo glasno in učinkovito zavzema za boljši in ustreznejši odnos politike, države, do dela za mlade z mladimi. Poglejte šolnike, kako so glasni!

Kratek odgovor na vaše vprašanje je: ne nismo prevzeli nobene odgovornosti od države, nekatere njihove odgovornosti preprosto niso bile udejanjene. Mladinsko delo, mladinski sektor ostaja finančno podhranjen in na robu družbene pozornosti, na robu pozornosti politikov!

Tema letošnjega Nacionalnega posveta je bila digitalizacija mladinskega del, kjer je bil eden izmed zaključkov, da ni toliko pomembno, na kakšen način prihajamo do mladih, kot s kakšno vsebino. Kaj je za vas dobra vsebina mladinskega dela?

Vsebina je definitivno pomembnejša. Pomemben pa je  tudi način dela z mladimi. Na eni strani gre za primeren človeški odnos, spoštljiv, nepaternalističen, vzpodbujajoč; na drugi strani pa za upoštevanje dejstva, da so prav mladi najnaprednejši uporabniki novih tehnologij. Zame so prave vsebine vse tiste, ki omogočajo mladim, da v svobodnem prostoru za mlade, delajo stvari, ki jih zanimajo, ki so koristne za njihov osebnostni razvoj in za razvoj socialnih kompetenc. Mladi drugače vidijo svet in pomembno je, da se jim omogoči prostor, v katerem bodo razvijali tiste ideje in potenciale, ki jih drugje ne morejo.

Evropska mladinska kartica je do danes v slovenskem prostoru menjala več imen EURO<26, Ej!kartica, Mladinska kartica. Kako bi na kratko povzeli spremembe zadnjih 20 let in kje vidite doprinos EMK tako za mlade, kot za mladinske delavce?

male (19)

Janez Plevnik, foto: Tilen Mucik.

Evropska mladinska kartica je v Sloveniji nastala potem, ko smo pri odkrivanju evropske mladinske scene ugotovili,  da obstaja nek program mladinske kartice. Na začetku je bila v Sloveniji načrtovana kot idealno orodje mladinske politike, nekaj s čimer si mladinska politika lahko pomaga, da doseže svoje cilje. To je država na začetku prepoznala in zagon  podprla z izdatnimi sredstvi. Pravzaprav so samo preusmerili nekaj sredstev iz propračunske postavke, ki so jo ukinili in se je imenovala “subvencioniranje skupinskih prevozov otrok in mladine”. Kasneje pa se je izmenjalo toliko vlad, uradnikov, direktorjev URSM, od katerih je imel vsak svoje poglede, zamisli in (ne) kompetence,… da se je popolnoma izgubil osnovni namen. EMK je postala eden izmed stotine projektov, ki so tekmovali med seboj za drobtinice javnih sredstev, ki so pokrile le kakšnih 10-15% potrebnih sredstev za izvedbo programa.  EMK v 20 letih ni dosegla svojega osnovnega cilja, da bi postala orodje mladinske politike, čeprav smo si za to resnično prizadevali. Nedvomno pa je dosegala vse druge cilje: omogočiti mladim večjo informiranost, mobilnost in izboljšati depriviligiran ekonomski položaj. Tako je program kartice aktivno uporabljalo povprečno 10.000 mladih vsako leto, kartica je omogočila mladim v Sloveniji prihranek približno 365.000 evrov na leto, vsak vložen evro v delovanje sistema kartice je dal najmanj 2,8 evra koristi za imetnike kartice, vsako leto je bilo poslanih več kot 90.000 e-novic, par let smo izdajali odlično revijo za imetnike kartice, itd. V letu 2009 smo prejeli najvišjo nagrado EYCA – Zlati Herkules, za profesionalnost pri izvajanju programa. Program kartice je imel tako vzpone kot padce, predvsem  zaradi sredstev, ki so bila potrebna za izvedbo programa. Velikega partnerja smo 10 let imeli v Slovenskih železnicah. Leta 2012 pa so se v parlamentu odločili, da je treba vsem mladim dati popust pri prevozih v Sloveniji, kar je pomenilo, da EKM na železnicah ni imela več smisla. Takratna oblast je ignorirala EMK kljub temu, da je sama zagotovila kartici poseben mednarodni status pri Svetu Evrope, ker je podpisala Poseben sporazum o mladinski kartici (Partial Agreement on Youth Card) in da je v letu 2011 bil imenovan predstavnik Urada RS za mladino v upravni odbor Posebnega sporazuma. Od takrat se je začela kalvarija MK, dokler nismo lansko leto znova zagnali programa v polni meri. Še vedno sem prepričan, da bi EMK lahko bila orodje za prehod iz otroštva v odraslost. In ker zavod Mobin in program kartice danes vodijo zagnani mladi ljudje, sem prepričan,  da bo kartica do leta 2019 dosegla cilje, ki so bili načrtovani ob začetku, pred 20 leti!

Zavod Mobin ste v letošnjem letu predali v vodenje izkušenemu mladinskemu delavcu Janu Pelozi. Kako se je bilo posloviti od večletnega dela in kaj si želite za Zavod Mobin za prihodnje?

Ni se bilo težko posloviti, težko je bilo najti osebo, ki bi  s prepričanjem, da je program potreben, obudila program in ga razvijala. Jaz sem v letu dni, predno sva se z Janom dogovorila o prevzemu vodenja, obiskal veliko ljudi in organizacij, s katerimi sem se želel pogovarjati o združevanju ali prevzemu, skratka želel sem rešiti program. Da je organizacija preživela in da je program deloval brez prekinitve, sem moral poskrbeti tudi  z lastnimi sredstvi. Zavod je danes v dobrih rokah, Jan in ekipa delajo odlično, tako da me ne skrbi več za prihodnost. Sicer pa v bodoče vidim Zavod kot izvajalca programa Evropske mladinske kartice, pri čemer bodo sodelovale tudi druge mladinske organizacije in programi; ki bo orodje mladinske politike v Sloveniji, kjer bo Evropsko mladinsko kartico dobil vsakdo,  ko bo prestopil prag otroštva.

male (20)

Listina, ki dokazuje vstop v polnopravno članstvo EYCA, foto: Tilyen Mucik.

Na področju informiranja pomembno vlogo znotraj mladinskega sektorja in tudi širše javnosti opravlja portal mlad.si. Kako  prepoznavate njegovo vlogo? Ste bili oziroma ste še njegov uporabnik?

Odkar je portal živ ga spremljam. Mislim, da je zelo pomemben. Menim, da bi ga bilo zanimivo malo razdvojiti oz. narediti del ki je zanimiv za organizacije, aktiviste, mentorje, zraven pa nekaj kar bi bilo zanimivo mladim. Pri vsakem informacijskem sredstvu je pomembna ciljna skupina, komu kaj sporočaš. Tak kot je se mi zdi portal zelo zanimiv, tudi zelo uporaben. Verjetno bi bilo pametno narediti raziskavo o tem, koliko ljudje portal spremljajo in ga na podlagi tega spreminjati.

Ko smo vas po prejemu najvišjega priznanja vprašali, kaj vam ta pomeni ste dejali, da ste veseli, da ste lahko bili toliko časa del tega plemena. Ste imeli v mislih koga specifično?

Kot mladinski mentor se mi zdi, da je vedno, ko imaš pred sabo skupino mladih ljudi pomembno, da ustvariš pogoje za  občutek povezanosti. To “pleme” je pomenilo: mi smo povezani, posebni, mi smo mladinski sektor. To združevanje pogrešam. V mladinskem sektorju smo preveč konkurenti in premalo sodelavci. “Pleme” je mladinski sektor, ker imamo očitno nekaj skupnih lastnosti in pogledov, ki nas razlikujejo od drugih, ki jim je mar skrb za mladino, od šolnikov, od socialnih delavcev, od staršev, od politikov. “Pleme” tudi zato, ker smo končno prišli še do enega pomembnega skupnega identifikacijskega sredstva kot sektor, do “mladinskega delavca”. NPK za mladinskega delavca je nekaj, kar je zelo pomembno, da pridemo do neke konsistentne mladinske politike. To da se ljudje identificirajo s poklicnim področjem, z delom ki ga opravljajo, to je pleme mladinskih delavcev.

male (12)

Publikacija z naslovom “Kaj pravijo mladi”, ki jo je leta 2008 izdal Program mladinskih kartic EURO<26 . Foto: Tilyen Mucik.

V začetku leta ste se upokojili. Kaj trenutno počnete in kakšni so vaši načrti za prihodnost?

Poleg tega, da svetujem in prenašam izkušnje mladi ekipi v Mobinu sem prostovoljec pri Rdečem križu, kjer aktivno sodelujem. Včasih tudi kaj napišem “na zalogo”, saj bi se rad posvetil tudi pisanju o stvareh, ki mi že dlje časa rojijo po glavi, nekaj spominjanja, nekaj pa o idejah, ki niso bile do sedaj slišane ali uslišane. Načrtujem svojo spletno stran.  Razmišljam tudi o prostovoljnem delu v tujini. Najlepše trenutke pa mi pričarajo vnukinja in dva vnuka. To se mi zdi kot posebna čarovnija človeških odnosov, kako sta kompatibilna mladostna energija in odprtost na eni in izkušenost, modrost na drugi strani. Seveda je zraven še posebna ljubezen, povezanost.

Delo v mladinskem sektorju ti daje optimizem in prepričanost, da je vredno delati za to. Zaradi tega se človek tudi počuti mlajšega, polnega energije in načrtov.

Vir: uredništvo mlad.si

Foto: Tilyen Mucik

Natisni stran Natisni stran

Kategorije Intervjuji

Sorodni članki

Avtorji