Zgodbe mladih kmetic Kmetice - zagotovilo prehranske varnosti.

Katja Juvan Golob
06 nov2017
342

SLOVENIJA – 15. oktobra smo obeležili Svetovni dan kmetic, ki ga je Organizacija združenih narodov leta 1995 razglasila z namenom povečanja vloge žensk v podeželskem okolju. Na uredništvu mlad.si smo ob tej priložnosti za mnenje prosili članico glavnega odbora Zveze podeželske mladine Slovenije, Anjo Mager. Kljub nekaterim dosežkom je na področju politike enakosti potrebnega še ogromno dela. Eden pomembnih korakov je, da postanejo dosežki kmetic (od uspeha na lastnih kmetijah do njihovega prispevka k razvoju podeželskih območij) vidnejši. Pri  podeželski mladini zato v prihodnosti načrtujejo projekt, ki bo namenjen predstavitvi zgodb mladih kmetic, nekaj predstavitev deklet, ki so lani in letos sodelovala v izboru za Inovativno mlado kmetico pa lahko najdete tudi v prispevku. 

Nedavne študije poročajo, da je v svetovnem merilu večina “kmetov” žensk, ki opravljajo veliko različnih funkcij. Vendar je presenetljivo, da se ženske soočajo z večjimi težavami in omejitvami, kot njihovi moški kolegi glede lastništva zemljišč, dostopa do posojil, trgov, tehnologije, semen, vode, informacij in izobraževanja ter drugih storitev.

V EU je delež žensk, izmed tistih, ki redno delajo v kmetijskem sektorju 42%, vendar pa imajo ženske lastne kmetije le v redkih primerih. Le vsako peto kmetijsko gospodarstvo v EU upravlja ženska. Evropsko kmetijstvo je bilo – in še vedno je – sektor, v katerem prevladujejo moški. *

V sklopu ukrepov za pomoč mladim prevzemnikom kmetij in pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete, smo v Sloveniji, v obdobju 2007-2013 in 2014-2020, zabeležili okoli 3000 mladih prevzemnikov kmetij. Lansko leto je mladega gospodarja (lastnika kmetije mlajšega od 40 let) dobilo 220 kmetijskih gospodarstev – od tega je bilo mladih prevzemnic le 16 %.

Konkretnih vzpodbud namenjenih izključno ženskam v kmetijstvu pri nas ni, čeprav podatki kažejo da kmetice v veliki meri prispevajo k raznolikosti kmetijstva in zagotavljanju dodane vrednosti na podeželskih območjih, zato je treba njihovo vlogo ustrezno upoštevati in jim nameniti več pozornosti. Podporo in krepitev vloge žensk v kmetijstvu in na podeželskih območjih je treba vključiti v kmetijske politike EU, kar bo ustvarilo večjo stabilnost kmetijske proizvodnje. Potrebno pa je zadovoljiti tudi različne infrastrukturne zahteve, kot sta varstvo otrok in starejših, da bi mlade ženske spodbudili k bivanja na takih območjih.

Na globalni ravni na pomembnost žensk v kmetijstvu opozarjajo Združeni narodi (ki so v ta namen razglasili 15. oktober za svetovni dan kmetic) in Svetovna kmetijska organizacija, s katero sodelujemo pri Zvezi slovenske podeželske mladine. Velik prispevek k izboljšanju statusa kmetic v Sloveniji pa pomenijo tudi prizadevanja Zveze kmetic Slovenije in časopisa Kmečki glas, ki vsako leto organizira izbor mlade kmetice leta.

Na ZSPM izvajamo aktivnosti za opolnomočenje vseh mladih kmetov. Skupaj s Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije organiziramo izbor Inovativni mladi kmet/kmetica, v sodelovanju z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pa še srečanje mladih kmetov. Vsako leto pripravimo več izobraževanj in delavnic s kmetijskimi in podjetniškimi tematikami… Vodstvo organizacije predstavljajo pretežno mlade podeželanke, ženski pa je bilo zaupano tudi vodenje skupine za mlade kmete in kmetijsko politiko, ki se znotraj zveze ukvarja z zagovorništvom mladih kmetov.

Kljub nekaterim dosežkom pa ostaja dejstvo, da je na področju politike enakosti potrebnega še ogromno dela. Eden pomembnih korakov v pravi smeri je, da postanejo dosežki kmetic (od uspeha na lastnih kmetijah do njihovega prispevka k razvoju podeželskih območij) vidnejši. Pri  podeželski mladini zato v prihodnosti načrtujemo projekt katerega namen bo točno to – portretiranje mladih kmetic in predstavitev njihovih zgodb.

Na spodnjih povezavah si lahko ogledate zgodbe štirih mladih kmetic, ki skupaj s partnerji živijo in delajo na kmetiji.

Damijana Ostanek Herič

Barbara Petrič

Karla Kramberger

Katja Juvan Golob

Zapisali: Anja Mager, članica glavnega odbora ZSPM ter regijska predstavnica za Koroško in Slavica Gasparič, tajnica ZSPM

VIR 1

VIR 2

*V raziskavi, ki sta jo leta 2013 na slovenskih kmetijah izvedel Majda Černič Istenič in Duška Kneževič Hočevar je bilo potrjeno, da v večini primerov kmečka opravila še vedno delimo na tipična ženska, moška pa tudi skupna. Iz podatkov je razvidno, da moški zlasti sami izpolnjujejo obrazce za subvencije, urejajo zadeve na zadrugi, opravljajo strojna in ročna opravila na travnikih in njivah, krmijo živino, pridelujejo vino in žgane pijače. Ženske večinoma same obdelujejo vrt, skrbijo za perutnino in krmijo prašiče. Pari skupaj opravljajo ročna poljska dela in pobirajo sadje. Zanimiv je podatek, da se odgovori med spoloma razlikujejo, saj ženske v večjih deležih navajajo svoj prispevek pri kmečkih opravilih, kot jim to priznavajo moški. Še vedno moški v največji meri odločajo o zadevah, ki se nanašajo na proizvodnjo na kmetiji. Tudi v tem primeru pa ženske bolj pogosto menijo, da je prisotna delitev odločanja med partnerjema, kot moški. Na tipično ženska in tipično moška še vedno lahko delimo tudi gospodinjska opravila – moški v tem primeru postorijo le manjša opravila v stanovanju. Razlike med spoloma so najbolj izrazite prav v kmečkih gospodinjstvih mladih prevzemnikov prejemnikov sredstev iz ukrepa Pomoč mladim prevzemnikom kmetij. VIR: Dom in delo na kmetijah : raziskava odnosov med generacijami in spoloma / Duška Knežević Hočevar, Majda Černič Istenič.

Vir: uredništvo mlad.si

Foto: ZSPM

Natisni stran Natisni stran

Kategorije v fokusu

Sorodni članki

Avtorji