Plačaj za prostor in igraj!

maksim
29 nov2017
105

ŠKOFJA LOKA - Pred kratkim je v Škofji Loki gostovala mlada beloruska zasedba Super Besse. O priložnostih za mlade, glasbenem ustvarjanju v Belorusiji danes in še marsičem, se je Nina Fehter pogovarjala z Maksimom Kulsho, vokalistom in kitaristom zasedbe. Pogovor je potekal še pred gostovanjem v Sloveniji.

Opiši trenutek, ko se je v tvoje življenje prikradla glasba.

Pri devetih letih so me starši vpisali v glasbeno šolo. Tam sem se učil igrati klavir, pel sem v zboru, hodil na predavanja in podobno. Po šestih letih sem zasovražil glasbo in obesil glasbeno šolo na klin.

Očitno je ljubezen premagala sovraštvo nekaj let kasneje.

Pravzaprav se vse do osemnajstega leta nisem niti dotaknil električne kitare (smeh). V času študija pa smo ustvarili bend in to je bil fantastičen občutek – bobni in kitare! Igrali smo nekakšno lahkotno verzijo post – punka. Nekaj let kasneje se je pričela zgodba s Super Besse in odpeljalo nas je. Minilo je nekaj časa in odločil sem se, da bom pustil službo ter se začel ukvarjati izključno z glasbo.

Šlo naj bi za kar znano podjetje.

Takrat sem delal za podjetje Wargaming, ki je ustvarilo znano online igro World of Tanks, moje delo pa je obsegalo odnose z javnostjo in organizacijo dogodkov.

Težko verjamem, da se preživljaš in ukvarjaš zgolj s Super Besse.

To je trenutno moj edini vir preživetja. Drugi večji projekt, s katerim se ukvarjam, je sicer start-up projekt – glasbeni studio Castalian Spring. Ta bo oktobra odprl svoja vrata umetnikom in takrat bom tudi sam imel več časa za muziciranje. V mislih imam tudi novo zasedbo, saj se z družino selim v Berlin, nikakor pa ne bi rad zapustil Super Besse. Zadnje leto je bilo zame precej naporno, saj sem se poleg zgoraj omenjenega studia posvečal tudi snemanju našega novega albuma. Bomo videli, kaj bo prinesel čas. Zdaj je čas za uživanje sadov preteklega dela.

Resnično upam, da to ne pomeni začetek konca vaše zasedbe.

Zaenkrat smo dogovorjeni, da nadaljujemo, čeprav preostali člani ostajajo v Minsku. Obrise novih pesmi bomo ustvarili ob mojem občasnem vračanju domov, dodelava pa bo sledila v Berlinu. Takšen je načrt, vendar kot sem že rekel, bomo videli.

Ne predstavljam si, kako je ustvarjati v Minsku.

Okolje za ustvarjanje ni najbolj ugodno, zato tudi ni veliko posameznikov in posameznic, ki bi bili pripravljeni vlagati v svoj glasbeni talent. Lastniki prizorišč so namreč v klasičnem podjetniškem odnosu z glasbeniki, kar pomeni – plačaj za prostor in igraj. Tako je glasbeno ustvarjanje precej tvegan »posel«, saj niti v dvomilijonskem Minsku ni dovolj kritične mase, ki bi poslušala nove zasedbe. Mislim, da je v Berlinu precej lažje.

Če zasnuješ svoj lasten bend v Belorusiji, si torej prepuščen sam sebi, ali imaš možnost podpore s strani lokalnih oblasti oz. države (recimo za potne stroške za evropsko turnejo) ali morda celo s strani kakšnih zasebnikov?

Ne, tukaj ni nikakršne podpore s strani države. Včasih glasbeniki dobijo finančno podporo s strani drugih evropskih držav v obliki kritja potnih stroškov za kakšen poseben dogodek, festival ali npr. showcase festival. Večina financiranja pa pade na ramena glasbenikov.

Na drugi strani imava organizatorje dogodkov. Pri nas, v Sloveniji, obstaja recimo mehanizem podpore preko javnih razpisov s strani lokalnih skupnosti in Ministrstva za kulturo.

Takšne vrste podpore v Belorusiji še nisem zasledil, vsaj za rokersko polje ne, mogoče obstaja za klasiko ali jazz. Nisem prepričan.

Upam, da obstaja vsaj primerna infrastruktura za razvoj alternativnih praks.

Vsi smo precej izolirani pri svojem ustvarjanju. V Belorusiji nimamo nikakršnih posebnih prostorov kot so skvoti – pri nas je namreč ogromno policije! – ali pravi indie klubi. Nimamo nikakršnih centrov podtalne oz. alternativne kulture. Ustvarjalci se (s)poznamo samo preko nekaterih malih spletnih platform ter iz nekaterih ruskih ter evropskih revij. Precej bizarno.

Imaš problem z objavo izjave o policijski državi? Ne bi ti rada nakopala problemov.

Nimam. Ne, ne bo problema.

Po povedanem se mi zdi, da so mlade beloruske zasedbe v še slabšem položaju kot slovenske.

Mislim, da je situacija povsod precej ista – začne se s koncerti brez plačila, igraš le za prijatelje in prijatelje prijateljev. Vse je torej odvisno od tega, koliko prijateljev imaš. Na našem zadnjem samostojnem koncertu v Minsku je bilo okrog 400 ljudi, čeprav tu nimamo veliko prijateljev.

Zanima me medijska pokritost (beloruske) alternativne scene tako v smislu nacionalnih medijev kot specializiranih radijskih postaj, TV programov ali revij.

Vse se dogaja le na internetu. Osem ali deset let nazaj smo imeli en pop-program, podoben MTV-ju, a je pokrival le pop sceno. Prišel je torej čas tistih, ki so aktivni na socialnih omrežjih.

Če bi se posameznik rad seznanil z vašo neodvisno glasbeno sceno, katere strani naj obišče?

Glavna je experty.by – to je edina stran, ki pokriva belorusko sceno. Nekaj najdete tudi na 34mag.net, kjer preko različnih projektov pomagajo mladim neodvisnim ustvarjalcem. To je vse!

Če hočeš doseči nekaj več, moraš torej prestopiti meje Belorusije. Pri Super Besse mi je zanimiva predvsem izbira jezika. Naše mlade zasedbe večinoma ustvarjajo v angleščini, verjetno s ciljem uspeti v tujini. Pri vas je drugače, odločili ste se za ruščino.

Z vajami smo pričeli za zabavo in takrat smo pač peli v ruščini. Nastalo je nekaj demo posnetkov in prijatelji so nam svetovali, da jih pošljemo po nekaterih ruskih kanalih ter na nekaj evropskih showcase festivalov. Tako so nas ljudje lahko slišali in dobili smo povabila za koncerte v Rusiji in Evropi. Po nekaj izvedenih nastopih in zelo pozitivnih odzivih je sledilo še več povabil in tako se je kolesje pričelo vrteti. Večkrat smo že slišali, da je veliko bolj zanimivo poslušati pesmi v našem jeziku, saj je v Evropi zasedb, ki ustvarjajo v angleščini, že na pretek.

Zanima me vaša izkušnja s t.i. »showcase festivali« ter vplivom le-teh na vašo glasbeno pot. Večkrat so mnenja deljena, nekateri vidijo pozitiven dolgoročen vpliv, za nekatere je to zgolj eden od nastopov, spet drugi menijo, da so tovrstni dogodki celo »izkoriščevalski«.

Če se odločiš, da boš nastopal na showcase festivalih, moraš biti pripravljen in pozoren predvsem na nekaj stvari – glavno je, da na koncert pritegneš prave ljudi, saj je brez njih to le neplačan nastop. Glavni razlog sodelovanja na tovrstnih festivalih je tako predvsem pridobivanje novih kontaktov založb, agentov ali medijskih kanalov, ki ti lahko pomagajo predstaviti tvojo glasbo čim večjemu številu ljudi. Če ne pritegneš zgoraj opisanih oseb, potem nimaš od nastopa ničesar. To seveda ni lahka naloga, saj je na teh festivalih enormno število nastopajočih, vsi pa si na nastopu želimo iste ljudi. Mi smo imeli veliko srečo, saj nam je naš kolega Dima Bezkorovainiy (experty.by), pomagal pri navezovanju stikov na našem prvem showcase-u. Zaradi njega smo tako prejeli še več povabil za nastope, zaslužen pa je tudi za sodelovanje z založbo, I Love You Records. Pomagal je tudi drugim beloruskim glasbenikom in res smo lahko le veseli, da ga imamo v svoji širši ekipi.

Med drugim ste nastopali tudi na ljubljanskem showcase festivalu MENT.

Ta nastop je bil vrhunski! Organizatorji festivala so bili res čudoviti in v absolutni užitek nam je bilo biti del MENT-a. Žal smo naslednji dan morali odpotovati, saj je bil pred nami nov koncertni nastop. Uspeli pa smo pridobiti nekaj kontaktov za nastope na Balkanu, kar je super. Všeč nam je bila pokrajina, všeč nam je bila hrana, všeč nam je bila publika, skratka, uživali smo!

Odlično, kmalu boste spet obiskali Slovenijo. Kaj običajno poslušate na poti?

Nazadnje smo poslušali marsikaj: »underground« zasedbe iz bivše Sovjetske zveze, nove albume bendov The DrumsWar on DrugsKing Gizzard and the Lizard WizardMac DemarcoBeach FossilsFufano, nekaj techna. Čisto odvisno od razpoloženja.

Priporoči nam nekaj teh zasedb iz bivše Sovjetske zveze.

Гражданская оборона (Grazhdanskaja oborona), Звуки Му (Zvuki Mu), Кофе (Kofe), seveda Кино (Kino), Мамонов (Mamonov), Мегаполис (Megapolis) – mislim, da je super, če začneš s tem.

Poskušaj prepričati bralce, da obiščejo koncert v Ostrigi.

Če imate radi cold-wave in koncerte v živo, potem boste zagotovo navdušeni. Ne bodite sramežljivi, pridite uživat z nami!

Nina Fehter

Natisni stran Natisni stran

Kategorije Intervjuji

Sorodni članki

Avtorji