Nacionalni posvet mladinskega sektorja 2017 “Ali je čas za digitalno mladinsko delo?“

164414_0809
30 nov2017
362

SLOVENIJA – Med ponedeljekom, 27.11. in torkom, 28.11., je v mestu Maribor potekalo letno srečanje mladinskega sektorja Slovenije – Nacionalni posvet mladinskega sektorja 2017 z naslovomAli je čas za digitalno mladinsko delo?, ki se ga je udeležilo preko 150 mladinskih delavcev in delavk.

V uvodnih nagovorih so udežence posveta pozdravili: predsednik Mladinskega sveta Slovenije, Tin Kampl, v.d. direktorja Urada RS za mladino, Rok Primožič ter podžupan Mestne občine Maribor, Saša Pelko.

095206_0172

Tin Kampl, predsednik MSS, Foto: Mitja Florjanc

 Z letošnjim posvetom so želeli organizatorji mladinskemu sektorju ponuditi teme, ki so danes najaktualnejše in predstavljajo naš skupen izziv, zato so se odločili za odstiranja vprašanj, povezanih s hitrim tehnološkim razvojem in digitalizacijo družbe. “Digitalno mladinsko delo, digitalna orodja, digitalne vsebine, niso nekaj, kar bi se morali bati, ampak moramo na to gledati kot na priložnost, kaj nam lahko nudijo, da bolj učinkovito vključimo v procese mladinskega dela mlade. Če želimo ohraniti ravnotežje in iti po poti naprej, moramo slediti spremembam, ki se dogajajo, znati kritično reflektirati in najti ključne odgvore na izzive časa. Le tako bomo lahko delali v interesu vseh mladih in interesu družbe. In v slogu zadnjih nekaj let želimo vsem, da Rastemo skupaj in imamo čim bolj produktiven in uspešen posvet mladinskega sektorja v letu 2017.” je v uvodnem nagovoru povedal predsednik MSS, Tin Kampl

Udeležence posveta je pozdravil tudi v.d. direktorja Urada RS za mladino, Rok Primožič, ki je na posvetu prvič nastopal v novi vlogi “V veliko veselje mi je, da vas lahko pozdravim še posebej, ker to prvič delam v moji novi vlogi. V zadnjih šestih mesecih sem imel priložnost spoznati vsaj del raznolikosti našega mladinskega sektorja in kljub temu, da sem bil v to sfero vpet že kar nekaj let, sem še vedno vsak dan presenečen in vesel, koliko in kakšne aktivnosti se vsak dan dogajajo v našem sektorju“.

100218_0217

Saša Pelko, podžupan Mestne občine Maribor. Foto: Mitja Florjanc

 Podžupan Mestne občine Maribor, Saša Pelko, pa je vsem v dvorani začelel, da letošnji posvet ne bo zadnji v Mariboru in da bo Maribor na področju mladih v Sloveniji imel neko posebno mesto. “Želim si, da na Maribor v prihodnje ne boste pozabili in še enkrat resnično hvala, da ste sprejeli in se odzvali našemu povabilu.

Po uvodnih govorih je v dopoldanskem delu sledila predstavitev vmesne evalvacije učinkov programa Erasmus+ Mladi v akcijo, ki jo je pripravil doc. dr. Tomaž Deželan.

Evalvacija je pokazala, da so splošni cilji za mlade z manj priložnostmi izpolnjeni ter da je program Erasmus+ zelo pomemben za Slovenijo. Izzivi, s katerimi se soočajo so predvsem v tem, da nekateri cilji programa ne izhajajo iz polja mladinskega sektorja. Deželan je predstavil tudi predloge za prihajajoči program, in poudaril, da se naj program raje, kot na rešitev trga dela osredotoči na družbeno odgovornost in družbeno kohezijo.

V okviru predstavitve projekta Evropska solidarnostna enota (ESC) sta Barbara Zupan iz Urada RS za mladino in Janez Škulj,  bivši direktor Nacionalne agencije Movit, podala pomembnejše informacije o prihajajočem novem programu. Glavna komponenta programa je solidarnost, poleg prostovoljstva pa naj bi podpirala tudi zaposlovanje. Program je za zdaj v fazi podajanja splošnega mnenja držav članic, da bo projekt zagotovljen, pa je potrebno mnenje Evropskega parlamenta in končno mnenje Evropske komisije.

Trenutno se izvaja prva stopnja ESC, prizadeva pa si za ozaveščanje o relevantnosti Evropske unije in solidarnosti znotraj Evropske unije. Evropska solidarnostna enota naj bi dala mladim možnost izraziti solidarnost v lokalnih skupnostih. Pomembna ideja projekta, ki jo Evropska komisija ne skriva, je ideja gibanja utemeljena na solidarnosti. Program bo ponujal finančno podporo za solidarnostne projekte.  Omogočal bo namestitev tudi znotraj države in podporo lokalnim in nacionalnim projektom. Ena izmed novosti bodo tudi online usposabljanja udeležencev, saj je vzpostavljen Evropski portal ESC, ki je orodje za transparentne stike med mladimi, ki želijo sodelovati ter organizacijami, ki želijo ponuditi namestitve v okviru ESC.

Posvet se je nadaljeval z okroglo mizo na temo “Zakaj so pomembne digitalne kompetence za mlade in kako jih lahko prenesemo v digitalno mladinsko delo”. Borut Čampelj iz Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport digitalizacijo vidi kot izziv, oblikovanje akcijskega načrta, izven formalnega izobraževanja, skupaj z mladimi.

Predstavnica organizacije Codeweek, Katja Koren Ošljak je na kratko predstavila poslanstvo organizacije., ki je zadolžena, da čim več otrokom zagotovi delavnice programiranja in prepoznava morebitne mentorje. Ošljakova meni, da so veščine programiranja pomembne, če želimo, da imajo otroci iz Slovenije enake možnosti kot otroci v drugih državah., kjer je programiranje v šolah obvezno.  Prav tako so te veščine  pomembne pri iskanju zaposlitve, izobraževanju, podjetništvu,…

Nives Kreuh je poudarila, da je Slovenija na področju digitalizacije primerljiva z drugimi državami, saj država skozi različne projekte temu področju nudi veliko podpore. Pravi, da se velikokrat postavlja vprašanje, kakšen naj bi bil digitalni državljan in opozarja, da je problem tehnologije v tem, da jo pozabiš, če je ne uporabljaš.

Borut Čampelj je omenil eno izmed iniciativ Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, in sicer Opening up Slovenia. Namen le te je, da »pri formalnem in neformalnem izobraževanju pridemo skupaj in vidimo, kaj je treba narediti.« Pri temi izobraževanja je omenil dva okvirja, in sicer E-kompetentni učitelj in bottom up pristop. Omenil je, da so na ministrstvu leta 2006 delali interaktivna gradiva, za vse primarne predmete pa so razvili e-učbenike, ki jih lahko vsak uporablja. Čampelj pravi, da »smo dosegli namen, kjer pomembni deležniki morajo sodelovati pri projektu.« V povezavi z mladinskim sektorjem je izpostavil projekt Podjetnost.

“Pametno mladinsko delo bi jaz v tem trenutku enačil z digitalnim mladinskim delom. Vidim ga, kot enakovreden del mladinskega dela. Je tisti del mladinskega dela, ki dopolnjuje mladinsko delo, kot ga že poznamo in se ponaša z vsemi etičnimi vrednotami.« Matjaž Medvešek, MISSS

Medvešek meni, da je digitalno mladinsko delo pomembno za razvoj in za sprejetje mladinskega dela, kot metode in orodja ravno zaradi tega, ker na tem področju danes najdemo največ mladih. Kar zadeva okroglo mizo in njene rezultate pa je direktor Zavoda MISSS izpostavil naslednje, “Zdi se mi, da so se odprle pomembne teme, da se je odprl dialog med vladnim delom in mladinskim delom. Če se bo dalo tukaj vključiti tudi, v kar ne dvomim, npr. mladinske strukture, Urad RS za mladino, potem bomo lahko naredili en velik preboj na področju mladinskega dela, še posebej pametnega oz. digitalnega mladinskega dela”.

Ali gre za “Zaton ali renesanso demokracije v času novih tehnologij” so se na drugi okrogli mizi pogovarjali Žiga Vrtačič iz Inštituta Danes je nov dan, dr. Tanja Oblak Črnčič iz Fakultete za družbene vede, Domen Božeglav iz Ministrstva za javno upravo te Domen Savič iz Registra.si. Vsi gosje okrogle mize so si delili podobno mišljenje, da samo preko vpeljave novih tehnologih, ne moremo reševati družbenih problemov.

V popoldanskem delu se je udeležencem posveta pridružila ministrica za izobraževanje, znanost in šport, dr. Maja Makovec Brenčič, ki je v uvodnem govoru izpostavila pridobitev Nacionalne poklicne kvalifikacije mladinski delavec_delavka ter razpis, ki prinaša dodatnih 140 zaposlitev v mladinskem sektorju. Poudarila je potrebo po večji vertikalni umeščenosti področja mladinskega dela ter bolj neposrednem financiranju mladinskega dela, mladinskim delavcem_delavkam pa se je zahvalila za vse strukturirane dialoge in aktivnosti, ki jih izvajajo na lokalni ravni.

“Dolgoročno vidim mladinski sektor v vertikalni umeščenosti in pridobivanju več virov financiranja ter kot enega ključnih akterjev”. dr. Maja Makovec Brenčič, ministrica za izobraževanje, znanost in šport

Prihajam iz nedavnega sveta ministrov, kjer smo podprli pametno mladinsko delo, ker povezuje tako tehnološke kompetence mladih, kakor tudi aktivacijo mladih na njim bližji način, takšnega ki ga razumejo in govorijo vsak dan. Prav zato je aktivno državljanstvo v središču tako nacionalne, kot tudi evropske politike; kako spodbuditi večjo politično aktivnost mladih in seveda, kako lahko tudi z ustreznimi programi mladinskih politik, spodbudimo njihovo večjo tako družbeno vključenost, kakor seveda tisti del, ki ga mladi že sicer opravljajo. Zaradi tega smo podprli solidarnostno shemo, torej prostovoljstva, pripravništva in seveda tudi druženja in kroženja, tako medvrstniškega, kot medkulturnega, ne le znotraj Evrope, ampak tudi širše”.

V sklopu programa so udeleženci dogodka tako prvi, kot drugi dan posveta sodelovali na izobraževalnih delavnicah, ki so si jih na podlagi zanimanja in opisa izbrali ob prijavi. Izbirali so lahko med delavnicami: “Digitalne kompetence 2.1.“, ki je potekala pod vodstvom Nives Kreuh iz Zavoda RS za šolstvo, “Medijsko opismenjevanje mladih“, ki ga pripravilo Društvo študentov psihologije Maribor, Uporaba družbenih omreži pri komuniciranju” pod vostvom vodje projekta Websi, Ane Pisar, “Digitalno zagovorništvo” ki ga je odpredaval Jan Peloza ter delavnico “Odprti podatki za odprte glave” pod vostvom Filipa Dobranića.

204834_1152

Janez Plevnik, prejemnik državnega priznanja. Foto: Mitja Florjanc

V okviru Nacionalnega posveta je v večernih urah sledila podelitev državnih priznanj na področju dela v mladinskem sektorju. Po izboru Strokovne komisije za podelitev državnih priznanj je ministrica za izobraževanje, znanost in šport, dr. Maja Makovec Brenčič, za izvedbo izredno uspešnega, odmevnega in koristnega projekta v mladinskem sektorju nagradi podelila Zvezi tabornikov Slovenije za projekt Zlet in Društvo Parada ponosa za projekt Tukaj smo! Skupaj delujemo. Državno priznanje za prispevek k uveljavljanju mladinskega sektorja je prejelo Društvo Center za pomoč mladim – podružnica Maribor, državno priznanje za kakovostno in uspešno delo v daljšem časovnem obdobju pa je prejel Janez Plevnik, ki je z mladinskim delom povezan že vrsto let in je delu z mladimi in organiziranemu mladinskemu delu posvetil svojo poklicno življenjsko pot.

 “Prejem priznanja mi pomeni še en dokaz, da smo dobro delali. Sedaj pobiramo sadove dveletnega dela.” Jasna Vinder, Zveza tabornikov Slovenije

Ob prejemu državnega priznanja za kakovostno in uspešno delo v daljšem časovnem obdobju je letošnji nagrajenec Janeza Plevnika dejal:Vesel sem, da sem bil lahko toliko časa tega plemena.”

Drugi dan posveta se je začel s predavanjem Izzivi in priložnosti mladih v digitalni družbi, ki je potekala pod vodstvom Filip Dobranić iz Inštituta Danes je nov dan. Dobranić je preko koncepta nihilizma opisal današnje doživljanje sveta in poudaril da je ključna stvar, da se ne zapremo v razmišljanje digitalnosti in interneta, ampak se vrnemo k mladim. Po mnenju Dobranića se rojeva možnost za vzgajanje novega družbeno koristnega konteksta, saj ga mladi veliko lažje razumejo, ker so tudi sami člani veliko bolj široke družbe, kot so bili mladi 20 let nazaj.

“Mladi so izpostavljeni večji gostoti nekih interakcij. V nekem družbenem smislu odraščajo hitreje in razvijajo ogromno nekega instinkta za to.” Filip Dobranić, Inštitut Danes je nov dan

Sklepni del posveta se je zaključil z okroglo mizo z naslovom “Ali je čas za digitalno mladinsko delo?“, v razpravi pa so sodelovali Rok Primožič, v.d. direktorja Urada RS za mladino, Tin Kampl, predsednik Mladinskega sveta Slovenije in Uroš Skrinar, direktor zavoda Movit.

V.d. direktorja Urada RS za mladino, Rok Primožič je je poudaril, da je potrebno polje digitalizacije poznati, ker tam mladi danes so. “Nove tehnologije oziroma digitalizacija, s seboj prinaša nekatere izzive, ki jih je potrebno nasloviti.”

Digitalno mladinsko delo je način, kako pristopiti k mladinskemu delu in ima enake cilje oziroma ne pomeni nekega drugega mladinskega dela, temveč proaktivno obravnavo digitalnih medijev in tehnologije pri mladinskem delu.” Rok Primožič, v.d. direktorja Urada RS za mladino

124218_0204

Rok Primožič, v.d. direktorja Urada RS za mladino. Foto: Mitja Florjanc

 Predsednik Mladinskega sveta Slovenije, Tin Kampl, je poudaril pomembnost razprave o digitalnem mladinskem delu. Med pripravo posveta je prišel do ugotovitve, da podatkov o tem, kaj moramo v mladinskem sektorju početi na tem področju ni ne v Sloveniji, ne drugje. Po njegovem mnenju je bila ključna ideja posveta »odpreti sistematično razpravo o tem, kaj digitalno mladinsko delo je, v kakšnih oblikah ga poznamo oziroma želimo poznati, na kakšen način bi v to digitalno mladinsko delo preko tehnologij in medijev, vključevali mlade, kaj so izzivi, s katerimi se ob tem srečujemo in pasti na katere moramo biti pozorni ter na koncu priti do nekih zaključkov, kako te zadeve naslavljati v bodoče«.

“Internet je prostor na katerem se zadržujemo, delujemo in na katerem imamo določene interakcije, zato moramo biti nanj pozorni.”  Tin Kampl, predsednik MSS

Izrazil je pomembnost zgodnjega naslavljanja vprašanja digitalizacije v mladinskem sektorju in odprtje ključnih vprašanj, ki smo jih naslavljali v okviru posveta. Kampl je izpostavil vprašanje ali smo pripravljeni na digitalno mladinsko delo in če ne, kaj je tisto kar potrebujemo, da bi nanj bili pripravljeni. To so dileme, s katerimi se moramo soočiti.

Mnenje z udeleženci je na okrogli mizi delil tudi Uroš Skrinar, ki pravi, da je »digitalno mladinsko delo realnost, moramo pa se vprašati, zakaj nismo nanj že pripravljeni«. Skrinar meni, da je digitalno mladinsko delo tehnika, ki lahko pripelje do novih metod mladinskega dela. Z vidika izvajanja programa Erasmus+ Mladi v akciji ocenjuje, da je uporaba digitalnega mladinskega dela v Sloveniji, vsaj med udeleženci programa že kar visoka.

Želja organizatorjev Nacionalnega posveta mladinskega sektorja 2017 je bila odpreti debato o digitalizaciji, o uporabi novih tehnologij in o tem, da si mladinski delavci_delavke zastavijo vprašanje “Ali je čas za digitalno mladinsko delo ter kaj to sploh je?” Odgovori na zastavljena vprašanja niso enoznačni, kar so pokazale tudi številne zanimive razprave med gosti in udeleženci posveta, vsekakor pa je bil letošnji posvet dobra popotnica za nadaljnje delo in razmislek, kako naprej.

Vsem prejemnikom državnih priznanj iskrene čestitke, posebna zahvala pa tudi organizatorjem za uspešno izveden Nacionalni posvet;   Uradu RS za mladinoMladinskemu svetu Slovenije in Mestni občine Maribor, Mladinskemu kulturnemu centru Maribor ter Mestnemu Mladinskemu Sveta Maribor.

Vir: uredništvo mlad.si

Foto: Mitja Florjanc

Natisni stran Natisni stran

Kategorije Članki

Sorodni članki

Avtorji