“Mladi moramo biti korak pred tem, kar se dogaja.” Intervju s predsednico Sindikata Mladi plus, Teo Jarc.

web (15)
10 nov2017
275

SLOVENIJA – Ob mednarodnem dnevu pripravništev smo se na uredništvu mlad.si pogovarjali z aktivistko za pravice mladih in novo predsednico Sindikata Mladi plus, Teo Jarc. Direktna, iskrena in na trenutke rahlo provokativna sogovornica, ob mednarodnem dnevu pripravništev, poziva mlade naj se aktivirajo: “Ta svet in predvsem svet trga dela bo mlade izkoristil, kolikor jih bo le lahko, če bodo mladi, delavke in delavci to dopustili. Mogoče se je temu težko upreti sam, ampak dejstvo je, da nihče ni sam, da se to dogaja vsem nam in le če se združimo in se aktiviramo, lahko dosežemo spremembe.” Več o tem, kakšen je danes položaj mladih, kako se je rešil problem pripravništev v Sloveniji in zakaj je tudi Tea Jarc ena izmed “prekarnih delavk” pa lahko izveste v interjuju.

web (30)

Predsednica Sindikata Mladi plus Tea Jarc, foto: Tilyen Mucik.

Kam segajo začetki vaše aktivne vključenosti v družbo in zagovorništva mladih?

Moji začetki segajo k tabornikom, kamor sem se vključila že v osnovni šoli. Najprej predvsem zato, ker se mi je zdelo zabavno, ko pa sem skupaj s taborniki “rasla gor” pa sem ugotovila, da ne gre le za taborjenja in naravo, ampak tudi aktivacijo mladih v družbi. Konec koncev so taborniki največja mladinska organizacija v Sloveniji in preko njih sem se začela vključevati tudi v večje mladinske zgodbe, kot je na primer Mladinski svet Slovenije, vmes sem postala trenerka (vodim neformalna izobraževanja) in zdaj sem na Sindikatu Mladi plus. Bilo je veliko postojank, vendar lahko rečem, da sem zrasla z mladinskim sektorjem (in z vključevanjem v različne organizacije).

Kakšnemu vodilu sledite pri svojem delu? Pred kratkim ste postala tudi predsednica Sindikata Mladi plus.

Predvsem to, da se moramo mladi povezati in si upati spregovoriti, biti glasni, da si moramo želeti več in to tudi jasno sporočati. Da se ne smemo ukloniti, da se ne smemo sprijazniti z razmerami, ki vladajo v družbi, ampak da moramo vedno malo provocirati, vedno biti korak pred tem, kar se mogoče trenutno dogaja, zato ker si moramo želeti sprememb. To pa lahko dosežemo samo, če smo mladi aktivni, če se povežemo, smo glasni in mogoče s tem tudi bolj uspešni.

“Mladi se moramo povezati in si upati spregovoriti, biti glasni, moramo si želeti več in to tudi jasno sporočati.”

Kako ocenjujete položaj mladih v Sloveniji?

Težko bi rekla, da so trenutne družbene razmere mladim naklonjene. Kljub temu, da se brezposelnost statistično niža, se moramo zavedati, da prehod iz otroštva v odraslost ni lahek. Mladi si po končani izobrazbi ne morejo obetati varne, trajne in dostojne zaposlitve, ampak če že, delajo mladi preko različnih prekarnih oblik dela. To pomeni, da mladi mogoče res niso brezposelni ali pa niso prijavljeni na Zavodu za zaposlovanje, ampak so podvrženi temu, da se od njih pričakuje, da bodo najbolj fleksibilni, da bodo delali vse v krajšem roku za manj denarja, da se bodo odpovedali osnovnim pravicam (pravico do bolniške, do dopusta, do regresa) in to je za mlade postalo povsem sprejemljivo, zato ker so pripravljeni narediti toliko več, samo da bi lahko nekaj delali. Po drugi strani pa so začeli delodajalci to zelo dobro izkoriščati. In to se v družbi predstavlja kot nek poslovni model, kjer pa ne bo več rednih trajnih zaposlitev in varnosti, ob tem pa se pozablja, kakšne so posledice za celotno družbo, ne samo za mlade. Ti mladi se vse težje osamosvajajo od staršev, težje se odselijo, ne morejo plačevati najemnin, ne pridobiti kredita. Posledično se vse kasneje odločajo za ustvarjanje lastnih družin in nimajo neke perspektive napredovanja tako na poslovnem, kot osebnem področju. Življenje postaja vse bolj instant, odzivamo se na tisto, kar je trenutno tukaj in tako ni več dolgoročne perspektive.

web (39)

Tea Jarc, aktivistka za pravice mladih, foto: Tilyen Mucik.

Kako s strani vlade ocenjujete reševanja problema pripravništev? Ste zadovoljni s spremembami na tem področju in kaj bi bilo po vašem mnenju še potrebno narediti?

Na tem področju smo naredili zelo veliko, ne bi pa mogla reči, da je problem popolnoma rešen. Predvsem smo do leta 2015 dosegli, da je Vlada sprejela sklep, da ne razpisuje več volonterskih pripravništev in mislim, da je to največji dosežek, ki smo ga dosegle mladinske organizacije in mladi, ker je to predvsem izrabljal javni sektor (na področju sociale, izobraževanja, knjižničarstva, pravosodja). Mlade se je izrabljalo, da so delali zastonj in to je nekaj povsem nesprejemljivega. Vlada ne razpisuje več volonterskih pripravništev, problem pa ostaja,  ker so pripravništva še vedno pogoj za pristop k strokovnemu izpitu in zato smo mi vseskozi pozivali, da če se ukinejo volonterska pripravništva, mora vlada zagotoviti dovolj sredstev za plačana pripravništva. In tukaj se je zataknilo. Ministrstva tega niso naredila, oziroma vsaj niso naredili v zadostni meri, če so že pridobili sredstva so to evropska sredstva, ki so nestabilna, kratkoročna, torej nimamo nekih sistemskih rešitev, tako da se je v teh sektorjih zmanjšalo število ljudi, ki so sploh dobili priložnost opravljanja pripravništva in prav tako pa so bila ta sredstva namenjena mladim do 29. leta. Moramo pa se zavedati, da so tudi ljudje, ki so končali formalno izobrazbo in so mogoče starejši nad 29. let, ker so toliko časa čakali, da bi imeli dostop do pripravništev. Vlada bi morala še vedno zagotoviti več sredstev, predvsem pa se mora zakonsko prepovedati volonterska pripravništva.

Zveza svobodnih sindikatov Slovenije je skupaj z Mladinsko mrežo MaMa v letih 2016/2017 izvajala projekt Junaki zaposlovanja z namenom ozaveščanja in promoviranja o ukrepih Jamstva za mlade. Kakšni so bili rezultati projekta in kako gledate na ukrepe sheme Jamstva za mlade, kjer gre prav tako v večini za zaposlitve za določen čas?

Res je, znotraj ukrepov Jamstva za mlade, kjer je več kot 50 različnih ukrepov je samo en ukrep, ki spodbuja zaposlovanje za nedoločen čas, vse ostalo so kratkoročne rešitve in tudi na Sindikatu Mladi plus smo bili vse skozi kritični do tega in smo pozivali ministrstvo, da se oblikuje več ukrepov z nedoločen čas, ampak nas na žalost tudi ministrstvo ne posluša v takšni meri, kot bi si želeli, tako da smo na koncu precenili, da če ti ukrepi že obstajajo je nujno, da mladi vedo zanje in da jih “pokoristimo”. Tako smo v sklopu projekta Junaki zaposlovanja po celi Sloveniji izvajali ozaveščanje mladih o tem, kar se trenutno dogaja, kaj je trenutno na voljo o ukrepih Jamstva za mlade in pa hkrati izvajali delavnice na temo prekarnega in dostojnega dela, kjer smo mlade ozavestili o tem, kakšne so njihove pravice. Z njimi smo se pogovarjali in preverjali, če sploh vedo, kakšna je razlika med pogodbo za določen čas in nedoločen čas ali pa če delaš preko študentskega dela  z namenom, da se mladi zavedajo, da jim ni potrebno pristati na kakršnekoli kršitve in zmanjševanje njihovih pravic, kar se v  praksi žal prevečkrat potrdi.

web (1)

Intervju s Teo Jarc, predsednico Sindikata Mladi plus, foto: Tilyen Mucik.

Kako komentirate trditev, da si mladi danes ne želijo več zaposlitev za nedoločen čas in vedno bolj strmijo k drugim oblikam dela?

Rekla bi, da delodajalci res ne strmijo več k temu, to pa zagotovo ne velja za mlade. Mlade ni nihče vprašal, oziroma mladi sploh nimamo izbire. Na Sindikatu mladi plus smo šli na teren in med mladimi naredili raziskavo. Bili smo pred Zavodom za zaposlovanje in smo o tem, katere oblike dela bi si najbolj želeli vprašali mlade brezposelne. 92% mladih je povedalo, da bi si najbolj želeli zaposlitev za nedoločen čas, so pa v isti sapi povedali, da so pripravljeni sprejeti karkoli. Da so pripravljeni sprejeti zaposlitve za določen čas, da so pripravljeni odpreti s.p., da so pripravljeni delati preko avtorske pogodbe in nekateri celo na črno. Tako da jaz ne bi rekla, da je trenutno stanje odraz volje mladih, ampak bolj odraz tega, da smo mladi zelo fleksibilni in tako obupani, da smo pripravljeni svoje aspiracije znižati na raven, ki jo očitno od nas pričakuje družba. Težko bi zato rekla, da smo mladi sploh kadarkoli imeli izbiro. Absurdno je predstavljati, da smo se mladi za to sami odločili, ker mi tega nikoli nismo imeli na mizi. Mi nimamo možnosti izbirati med pogodbo za nedoločen čas oziroma drugimi oblikami dela. Odločitev nam je v resnici vsiljena in mladi jo moramo sprejeti.

So mladi po vašem mnenju v Sloveniji kredibilen sogovornik pri pripravi mladinskih politik?

Mladi smo najbolj kredibilen sogovornik Vlade za področje mladine in vsega, kar se tiče mladih. Zato, ker smo mladi tisti, ki dovolj dobro poznamo našo situacijo, ker smo mladinske organizacije tiste, ki združujejo mlade, ko zastopamo njihovo mnenje, ker smo mladi tisti, ki smo navadno edini, ki gremo na teren in delamo direktno z mladimi, raziskujemo področje mladine, jih anketiramo in v bistvu najbolj poznamo vse postopke, vse težave s katerimi se srečujemo mladi. Zato mislim, da bi morala Vlada večkrat prisluhniti mladim, ne samo da nas mogoče posluša, ampak da nas tudi upoštevajo pri oblikovanju politik. In tukaj jaz vidim premalo sodelovanja in premalo prepoznavanja potencialov, ki jih imamo mladinske organizacije. Če bi bila vlada in ministrstva pametni, bi izrabili vso znanje, ki ga mi imamo, zato da bi oblikovali malo boljše politike na področju mladine. O mladih se zelo veliko govori, predvsem ko je to všečno v času kampanj in medijskih nastopov, premalo pa se dejansko naredi. Zato bi težko rekla, da smo mladi prioriteta vlade.

Sindikat Mladi plus, si kot večina drugih nevladnih mladinskih organizacij prizadeva in spodbuja mlade k aktivnemu državljanstvu. Kje je vzrok nizke udeležbe mladih na volitvah in kako spremeniti negativno percepcijo mladih, da njihov glas ne šteje?

Res je, mi spodbujamo aktivno participacijo mladih v družbi, vendar s tem ne gledamo samo na konvencionalno politično participacijo kot so na primer volitve, ampak spodbujamo tudi nekonvencionalno, kar pomeni, da naj mladi izražajo svoja prepričanja na načine, ki so njim blizu. Volitve so mladim nekaj oddaljenega, ker se ne počutijo nagovorjene, ker jih politiki v resnici ne naslavljajo. Ker politiki ne delajo nič dovolj dobrega za mlade in zato mladi enostavno ne bomo šli na volitve in dali svoj glas nekomu, ki mu ne verjamemo. Zato je tisto za kar se mi trudimo, da združujemo mlade, ki bi vseeno radi povedali svoje mnenje, čeprav mogoče na nek drug način, mogoče je to s protesti, mogoče z risanjem grafitov, mogoče s stavki, vstajami, preko spleta, z oblikovanjem različnih popcastov, brošur, vse to kar počnemo tudi na Sindikatu Mladi plus, kjer se zavedamo, da problem ni v mladih, ampak v tem, kako politika od nas pričakuje, da bomo skočili, ko bi od nas potrebovali glas. Moramo se tudi zavedati, da večina mladih je aktivnih. V raziskavah, ki jih delamo na Sindikatu Mladi plus je več kot polovica mladih v času brezposelnosti na primer prostovoljcev. Zato tisti, ki mislijo, da so mladi brezposelni leni, da ne želijo nič početi, to enostavno ni res. Mladi želimo sooblikovati družbo, želimo prispevati družbi in izboljšati stvari, ki nam niso všeč, zato to počnemo preko mladinskih organizacij, preko prostovoljstva. Bi si pa želela, da bi tudi formalno izobraževalni sistem mlade bolj opolnomočil na tem področju, da bi imeli več tematik, ki bi se dotikale aktivizma, državljanstva in pravic, ki jih imamo, da bi spodbujali kritično misel.  Spremembe se ne dosežejo samo z volitvami, ampak z vsakodnevnim aktivizmom v družbi.

“Mladi želimo sooblikovati družbo, želimo prispevati družbi in izboljšati stvari, ki nam niso všeč, zato to počnemo preko mladinskih organizacij, preko prostovoljstva.”

web (12)

Intervju Tea Jarc, foto: Tilyen Mucik.

Ali država po vašem mnenju dovolj podpira in se zaveda dela, ki ga opravljajo organizacije v mladinskem sektorju v Sloveniji? Kje bi vi predlagali izboljšave tega sodelovanja?

Mladinskega dela v Sloveniji se zagotovo ne prepoznava dovolj dobro in se ga niti slučajno ne financira v zadostni meri. Mladinske organizacije smo še vedno podhranjene tako finančno, kot kadrovsko in če bi se lahko temu področju posvetili bolj celostno, bi lahko prispevali še več k oblikovanju politike. Tako pa mladinske organizacije vseskozi temeljimo na prostovoljcih in na našem lastnem aktivizmu, potem pa mogoče tudi mi ne moremo doseči celotnega potenciala. Tako da bi tukaj lahko vlada dejansko naredila veliko več, tako s finančnim spodbujanjem, kot spodbujanjem zaposlovanja v mladinskih organizacijah.

Kako vidite vlogo Sveta Vlade RS za mladino?

V letih, ko smo to vzpostavljali, smo imeli mladi zelo veliko ambicijo, da bomo predstavniki mladih sedeli za isto mizo, kot predstavniki Vlade in se bomo tam pogovarjali o bodočih politikah. Z velikim zanosom smo šli v ta proces, žal pa so leta pokazala, da ta proces žal ne deluje dovolj dobro. Ampak bi poudarila, da po mojem mnenju predvsem zaradi Vlade. Vedno znova sem namreč presenečena, kako so mladi kakovostno pripravljeni na razpravo in pridemo na Svet z idejo, da bi naredili korak naprej, Vlada pa vseskozi izrablja izgovore, da še ni čas, da je potrebno stvari preveriti, da je potrebno ustanoviti novo delovno skupino… In zato se stvari vlečejo in se odločitve ne sprejmejo. Zadeva je tako postala bolj sama sebi namen, zagotovo pa ne služi več temu, čemur smo mislili, da bo, ko smo ta Svet ustanavljali. V praksi je to samo še neka mrtva struktura, farsa, ki nima več nobene moči.

Intervju s predsednico Sindikata Mladi plus Teo Jarc, foto: Tilyen Mucik.

Intervju z vami smo si kar težko izborili, saj ste zelo aktivna tudi na mednarodnem področju?

Na mednarodnem področju delam predvsem kot trenerka in fasilitatorka, kar pomeni, da vodim neformalna izobraževanja in mednarodne konference s področja mladine. Zelo odvisno je od tega,  kdo me na nek način »najame«. Trenutno delam na področju strukturiranega dialoga, kjer sem fasilitatorka na evropskih mladinskih konferencah, ki jih organizirajo predsedujoče države v Evropski uniji, to je trenutno Estonija, potem Bolgarija in potem Avstrija in gre za največje konference mladih, kjer se v okviru strukturiranega dialoga posvetujemo o tem, kako naj zgleda bodoča evropska strategija za področje mladine. Gre za obsežen proces, ki traja leto in pol. V začetku tega tedna smo v Zagrebu v sklopu partnerstva s Svetom Evrope in Evropske komisije organizirala seminar na temo mladinskih politik na nacionalni in Evropski ravni.

Čemu poleg službe, aktivnega državljanstva in zagovarjanja pravic mladih, še namenjate svoj čas?

Prostega časa je res bolj malo. Tudi sama sem ena izmed »prekarnih« delavk, kar v praksi pomeni, da moj delavnik ne traja osem ur na dan, ampak gre za kombinacijo različnih možnosti in priložnosti, kombinacijo različnih projektov. V takšen način dela nas silijo tudi današnje razmere.  Ampak moram povedati, da če delaš nekaj, kar te zelo veseli, to ni tako težko, ker vso delo na Sindikati Mladi plus in na Evropski ravni ne bi zamenjala za nič v življenju.

velike za arhiv (11)

Sindikat Mladi plus, foto: Tilyen Mucik.

10. novembra že tretje leto obeležujemo mednarodni dan pripravništev. S kakšnimi besedami bi za konec nagovorili mlade, ki ne vedo, kako lahko sami vplivajo na svojo prihodnost?

Naš poziv mladim je, da se naj aktivirajo. Naj spregovorijo, naj ne pristanejo na kršitve. Ta svet in predvsem svet trga dela jih bo izkoristil kolikor jih bo le lahko, če bodo mladi in delavke in delavci to dopustili. Mogoče se je temu težko upreti sam, ampak dejstvo je, da nihče ni sam, da se to ne dogaja samo eni osebi, ampak da se to dogaja vsem nam in če se združimo, povežemo, se aktiviramo in upremo, lahko dosežemo spremembe. Ob dnevu pripravništev je zato poziv mladim, naj mladi ne pristajajo na volonterska pripravništva, niti v Sloveniji niti v tujini. Verjamemo in razumemo vsakega, ki si želi nabirati izkušnje, ampak s temi izkušnjami si ne morejo plačevati računov, nimajo zagotovila, da bodo dobili službo, prav tako pa s temi izkušnjami predstavljajo zastonj delovno silo in konkurenco vsem ostalim. Zato je tukaj poziv h kolektivnemu ravnanju in boju zato, da se bo izboljšal položaj tako posameznika, kot celotne družbe.

Vir: uredništvo mlad.si

Foto: Tilyen Mucik

Natisni stran Natisni stran

Kategorije Intervjuji

Sorodni članki

Avtorji