Konferenca o nočnem življenju STADT NACH ACHT

24 nov2017
109

EVROPA – Berlin. Party prestolnica Evrope. Kateri rejver ni že kdaj sanjal o obisku kakšnega underground kluba v osrčju Nemčije? Je na sceni sploh kdo, ki še ni slišal za razvpiti Berghain? Nekaj DrogArtovcev je pred kratkim obiskalo berlinsko konferenco o nočnem življenju, nad katerim so bili navdušeni. Zakaj? Beri dalje!

Kaj sploh je Stadt Nach Acht?
Gre za konferenco o nočnem življenju, ki je letos drugič potekala v Berlinu. Odvija se v nekaterih berlinskih klubih – letos smo tako obiskali Watergate, enega najpopularnejših klubov v tem predelu, Musik und Frieden in Wilde Renate. Namen je celostno obravnavati nočno življenje, zato so govorci s celega sveta predstavljali trende konzumiranja drog, zmanjševanje tveganj (tako, kot to počnemo pri DrogArtu), laboratorijsko testiranje substanc, primerjali so klubsko sceno med hedonizmom in družbenim aktivizmom, govora je bilo o vplivu subkulture na širšo družbo in obratno, sodelovali so tudi politiki in nepremičninski agenti, s katerimi smo iskali možnosti za učinkovito partnerstvo, debatirali smo o diskriminaciji v nočnem življenju, seksom pod vplivom psihoaktivnih substanc, LGBTIQ+ skupnosti, dotaknili smo se organiziranja večjih festivalov, postavitve kakovostnega ozvočenja in še bi lahko naštevali.

Nekaj najzanimivejših predavanj…

#5: Drug Checking: In a dynamic reality of drug use
Poslušali smo predstavnike iz petih organizacij iz različnih držav. Te organizacije so sodelovale pri dveh evropskih projektih (BAONPS in TEDI). Omenjena projekta sta nastala zaradi povečanja prisotnosti novih psihoaktivnih substanc na trgu v Evropi, z glavnim namenom opozarjanja o pomembnosti testiranja substanc.
Med govorci je bila tudi Simona Šabić, predstavnica Združenja DrogArt. Med njeno predstavitvijo dela v sklopu projekta BAONPS, pri katerem je sodelovalo tudi Združenje DrogArt, smo lahko ugotovili, da sodi Slovenija med bolj napredne in bolje ozaveščene države na področju zmanjševanja škodljivih posledic uporabe psihoaktivnih substanc in pomembnosti testiranja substanc.
Govorili so: Jerzy Afanasjew (PL), Elisa Formero (IT), Simona Šabić (SLO), Karsten Tögel (DE), Ruben Vrolijk (NL)

#4: The final cut – enter the void final project
Projekt Enter the Void se, če strnemo, ukvarja z organiziranjem in ohranjanjem dinamičnega, spoštljivega in odprtega nočnega življenja. So organizacija, ki lokalcem po celi Evropi pomaga pri urejanju prostorov, bitkah z birokratsko papirologijo in promocijo rejv kulture kot prostora za izražanje kreativnosti, druženja, sprejemanja, družbene participacije in samoorganiziranja. Trudijo se vzpostaviti strukturiran dialog z lokalno skupnostjo in političnimi ter ekonomskimi pomembneži ter izpostaviti, da razživeto nočno življenje in rejv nista odvečen balast, temveč odlična priložnost za sprostitev, druženje in izražanje ustvarjalnosti.
Govorili so: Thomas Scheele (PS), Liese Kingma (DE), Ella Overkleeft (NL)

#3: Psycare: Psychedelic care at clubs and festivals
Govorci so sodelovali pri razpravi o psycare-u oz. pomoči, ki jo nudijo obiskovalcem festivalov, ki imajo težavne izkušnje pod vplivom substanc (običajno s psihedeliki). Specifične okoliščine festivalov (večdnevni žuri, izpostavljenost hrupu in slabemu vremenu, gneča,…) predstavljajo posebne izzive, s katerimi se srečujejo tako obiskovalci kot delavci na področju zmanjševanja škode. Psycare izvajajo v prilagojenih šotorih, v katerih se trudijo ustvariti prijetno vzdušje in varen prostor, kjer lahko obiskovalci skozi pogovor in s počitkom preživijo tudi težje trenutke, ki so lahko tudi posledica uživanja substanc.
Govorili so: Levente Moro (HU), Maria do Carmo (PT), Matthieu Mean (BE)

#2: A public view of intimacy
Poslušali smo predstavnika Berlinske organizacije ManCheck, ki se ukvarja z zmanjševanjem škode na področju kemseksa (seksa pod vplivom psihoaktivnih substanc). Opisal je najpogosteje uporabljene droge in spolne prakse, ter njihov način doseganja populacije, ki prakticira kemseks. Mogoče bi lahko pri kemseksu izpostavili to, da se zelo držijo filozofije zmanjševanja škode in tudi zelo liberalno sprejemajo odločitve posameznikov in jim pomagajo brez obsojanja. Nudijo kvalitetne (preverjene) informacije o možnostih zmanjševanja škode, tudi za (nam morda) še dokaj eksotične spolne prakse v kombinaciji z zelo tveganimi načini uživanja drog (npr. injiciranje).
Govorila sta: Tristan Rehbold (DE), Iga Jeziorska (HU)

#1: Rave Diplomacy: Nightlife and its influence on society VS its challenges from political climate
Govorci iz Srbije, Brazilije, Gruzije, Turčije in Palestine so predstavili pomen rejv subkulture v njihovem domačem okolju. Razpad bivše Jugoslavije, revščina v Sao Paolu, izrinjanje manjšine Palestincev v Izraelu, zapiranje nočnih klubov in lokalov pod Erdoganovo diktaturo v Istanbulu, nedovoljeno jemanje urinskih testov državljanom Gruzije… Govorci so rejversko glasbo in kulturo predstavili ne le kot hedonistično in eskapistično, temveč kot zelo angažiran družbeni aktivizem.
Ste vedeli, da v Turčiji jemljejo prstne odtise obiskovalcem kluba in ker so ti lahko legalno odprti zgolj do polnoči, lahko policija izsledi ljudi, ki niso želeli nič drugega kot malo zabave in sprostitve, in jih kaznuje za obisk ”ilegalnih partijev” po polnoči? Ali pa, denimo, da v Gruziji po lastni volji organi pregona jemljejo urin in če so prebivalci dvakrat v enem letu pozitivni na psihoaktivne substance, jim lahko sledi celo zaporna kazen? Da ne omenjamo, da lahko en ekstazi v žepu pomeni tudi do osem let zaporne kazni. V Izraelu pa, recimo, so Palestinci vedno bolj diskriminirani in ne smejo vstopiti v klub.
Gre za zelo angažirane ljudi, ki organizirajo partije, odpirajo lastne klube, kjer ni tolerirana rasna, spolna ali kakšna druga diskriminacija, borijo se za spremembo zakonodaje, ukrepajo pri kršenju človekovih pravic (kot je jemanje urina ”kar tako”) in mnogo več.
Govorili so: Ayed Fadel (IL), Giorgi Kikonishvili (GE), Miloš Pavlovič (SRB), Carol Schutzer (BR), Ümit ˛Senol (TR)

Če smo te vsaj malo navdušili, ne skrbi – iz Nemčije so pravkar sporočili, da naslednje leto konferenca zagotovo spet BO! Mi že komaj čakamo!

Natisni stran Natisni stran

Kategorije Članki

Sorodni članki

Avtorji