45 let Škuca in neodvisne kulture

skuc-zvezdice-rd
23 nov2017
273

LJUBLJANA – Letos mineva 45 let od ustanovitve Društva Škuc, enega osrednjih nosilcev alternativne kulture pri nas. Nevladna organizacija se je iz kulturno-umetniškega središča razvila v pomembnega akterja boja za pravice istospolno usmerjenih, aktivni so tudi na področju mladih. Kateri so ključni mejniki v razvoju organizacije, ki vse od svojih začetkov vztraja na alternativni oziroma neodvisni kulturi, ali mladi danes še znajo ravnati in razmišljati alternativno, ter kakšni so cilji Škuc-a za prihodnost, pa lahko izveste v prispevku. 

ŠKUC v tem letu obeležuje 45. obletnico delovanja. Če se vrnemo nazaj. S kakšnim namenom je nastalo društvo in na pobudo koga? Ali ste v okviru obletnice pripravili kakšen poseben dogodek?

Začetki segajo v prvo radikalno študentsko gibanje v Ljubljani leta 1968, formalno pa je bil ustanovljen 10. marca leta 1972. Konec sedemdesetih in v osemdesetih letih je bil ŠKUC tako eden vodilnih spodbujevalcev, združevalcev in promotorjev alternativne kulture. Izredno cenimo delo naših kolegov v sedemdesetih in osemdesetih letih.  Zlasti v osemdesetih je bil Škuc kotišče novih družbenih gibanj, kar se pozna še danes, saj imamo obilo projektov s področja LGBTQ problematike, pa tudi širše družbene kritike, morda ne toliko skozi politični govor, kolikor bolj skozi umetniškega. Posebnega dogodka razen slavnostne skupščine, ki je bila 10. marca, žal ne bo. Obljubimo, pa da pripravimo kaj spektakularnega čez 5 let, ko bomo praznovali petdeseto obletnico.

Društvo Škuc je eden izmed osrednjih nosilcev alternativne kulture pri nas. Bi lahko rekli, da je skozi leta delovanja ŠKUC na nek način že “prerasel” svoje ime?

Mogoče res. Smo nevladna organizacija neprofitnega značaja, delujoča na polju kulturno-umetniške produkcije v Sloveniji. Imamo status društva, ki deluje v javnem interesu na področju kulture. ŠKUC je sicer kratica za Študentski kulturno-umetniški center, vendar pa ta kratica ne nosi več svojega prvotnega pomena, ker je organizacija razširila polje svojega delovanja.

Škuc sestavlja danes več redakcij  s samostojno/neodvisno programsko politiko. Prioritete društva so v tem smislu  močno vezane na prioritete posameznih redakcij. Skupne prioritete Društva pa se nedvoumno izražajo v prizadevanju po najvišjih profesionalnih standardih kulturne produkcije, s posebno skrbjo, ki jo posvečamo razvoju polja neodvisne kulture. Prioritete v tem smislu opredeljuje naša skupna predanost socialnemu angažmaju skozi nenehno premišljevanje naših aktivnosti v smeri družbenega napredka. »Neodvisna kultura«, sintagma pod katero smo vse sekcije podpisane, ni abstrakten termin niti dnevnopolitična deviza, temveč izbor in poslanstvo, kako svojo dejavnost razvijati kot komplement in katalizator pravičnega družbenega razvoja, katerega konstitutivni moment je kultura. To je skupni temelj delovanja celotnega društva, na podlagi katerega določamo smernice delovanja. Vsekakor pa nas vodi odprtost do iniciativ mladih, do alternativnih in inovativnih pristopov, tudi do družbene angažiranosti in kritičnosti, zlasti pri socialnih projektih.

V ŠKUCu smo mnenja, da se načini delovanja spreminjajo glede na obdobja, ki jih definirajo določene družbenopolitične okoliščine, saj te opredelijo naše vsakokratne smotre. Tako bi lahko na to vprašanje odgovorili, da ima Škuc še vedno pomembno družbeno-kulturno funkcijo, le da se ta velikokrat kaže in razvija na drugačne načine.

Besedo alternativa je bila vedno nekako vezana na mlade. Kako skozi vaše delovanje danes vidite mlade? Ali mladi še znajo ravnati in razmišljati altenativno ali so ti vse pogosteje podvrženi populističnim ideologijam?

Mogoče smo res organizacija, ki že vse od svojih začetkov vztraja pri alternativni kulturi oz. neodvisni kulturi in zato se z nami poistovetijo mladi, ki razmišljajo na podoben način in se tudi vključujejo s svojimi svežimi idejami v naše programe in redakcije. Brez vključevanja mladih z novimi inovativnimi programi, idejami, razmišljanji… tudi ŠKUC ne bi mogel vztrajati in se razvijati vseh 45 let. In kot smo že omenili  v zadnjih letih še posebno pozornost namenjamo mladim, jim omogočamo zaposlitve, vključevanje novih  alternativnih in inovativnih pristopov, kot tudi  v že vpeljane programe. Res pa je, da ni vsa mladina alternativna.

Vedno ste bili prebojni element v prizadevanju za izboljšanje pogojev delovanja nevladnega sektorja. Katere mejnike v razvoju sektorja (in ŠKUC-a) bi izpostavili?

Pridobitev galerijskih prostorov, leta 1978,  prvi festival Magnus: homoskesualnost in kultura, ki se je v naslednjih letih preimenoval v Festival LGBT filma in ima močan mednarodni ugled, saj je najstarejši tovrstni filmski festival v Evropi. Tako gledališka kot glasbena redakcija uspešno prispevata k bogati kulturni ponudbi in vključevanju mlajših ustvarjalcev. Če izpostavimo le nekaj: Novi rock, vzpostavitev mreže Mladih umetnikov Evrope in Sredozemlja – BJCEM, Zasedba Metelkove, prva celovečerna risanka Socializacija bika, preboj ŠKUC ROPOTa med vodilne organizatorje velikih koncertov (David Bowie, Green Day, Pixies, Body Count, Red hot Chilipapers, Nick Cave, Kraftwerk….). Seveda ne smemo pozabiti Kluba Monokel in Tiffany, ki sta ena prvih in še vedno delujočih prostorov, ki omogočata izvajanje kulturnih, mladinskih, socialnih, izobraževalnih in socializacijskih programov LGBTQ skupnosti. Ob vsem tem pa je tu še cela vrsta drugih projektov, od Žive književnosti, otroških programov, info točke, do socialnih in zdravstvenih dejavnosti. Prav tako bi izpostavili uspehe Založbe Škuc, ki je edina založba v Sloveniji, ki uspeva kontinuirano izdajati prevodno in izvirno literaturo z LGBTQ vsebinami in je do sedaj izdala preko 150 knjižnih del ter je s tem prepoznavna tudi na mednarodnem področju. Domači avtorji so v zadnjih letih prejeli številne nagrade in bili prevajani v tujini (Suzana Tratnik, Brane Mozetič, Kristina Hočevar, Nataša Velikonja, Nataša Sukič, Vesna Lemaić…).

ŠKUC je sodeloval tudi pri zaseda Metelkove, ki je danes eden vodilnih središč umetniškega in rokodelskega ustvarjanja, političnega delovanja in neodvisne kulturne produkcije s področja glasbe, gledališča, slikarstva, videa, stripa, kiparstva in drugih umetnosti. Znana je tudi kot sproščen in navdihujoč družabni prostor.

Pomembna je tudi pridobitev statusa mladinskega centra,  soustanoviteljstvo Mreže Mama in da je nevladni sektor po dolgih bojih vključen v programsko večletno sofinanciranje na nacionalni in  lokalni ravni.

Društvo Škuc je eden izmed ustanovitelj Zavoda Mladinska mreža MaMa, ki zastopa mladinske centre na nacionalni ravni. Kako ocenjujete sodelovanje in povezovanje z mladinskimi centri v Sloveniji?

Zelo dobro. Veseli nas, da obstaja krovna organizacija, ki skrbi, zastopa in povezuje MC-je na nacionalni ravni.  To nam zelo pomaga pri izmenjavi programov in splošni uveljavljenosti in cenjenosti mladinskega dela v slovenski družbi. Vsak mladinski center razvija svoje lastne prakse in pristope do dela z mladimi v lokalnem okolju. In tudi vsaka lokalna mladina ima svoje specifične življenjske izraze. Mreža MaMa opravlja pomembno delo povezovanja in omogoča prenos dobrih praks v druga okolja. Na kratko, skupaj smo močnejši in z Mrežo MaMa smo mladinski centri uspeli narediti velike korake pri razvoju mladinskih centrov in mladinskega sektorja.

Na kratko, skupaj smo močnejši in z Mrežo MaMa smo mladinski centri uspeli narediti velike korake pri razvoju mladinskih centrov in mladinskega sektorja.”

Galerija ŠKUC ima poleg nacionalne tudi mednarodno veljavo. Lahko predstavite nekaj uspehov, ki ste jih dosegli na mednarodnem področju?

Galerija Škuc še ni nikoli uživala take mednarodne prepoznavnosti kot v zadnjih letih. V zadnjih nekaj letih so se v Galeriji Škuc predstavili mednarodno delujoči umetniki, kot na primer: Marina Abramović, Oreet Ashery, Ingold Airlines, Raimond Chaves, Tehching Hsieh, Attila Csörgő, Tacita Dean, Leif Elggren, Olafur Eliasson, Vadim Fishkin, IRWIN, Hassan Khan, Krištof Kintera, Juri Leiderman, Bruce Nauman, Olaf Nicolai, Kira O’Reilly, Cesare Pietroiusti, Marjetica Potrč, Société Réaliste , Mladen Stilinović, Nebojša Šerič-Šoba, Nika Špan, Apolonija Šušteršič, Ulay, Elulalia Valldosera, Guido van der Werve, Sislej Xhafa in drugi.

Vsekakor pa se tudi v prihodnosti Galerija Škuc ne želi osredotočati zgolj na sodelovanja s posamezniki in se bo v prihodnosti še naprej aktivno povezovala tudi z mednarodnimi institucijami in produkcijskimi centri. S tem Galerija Škuc ne pripomore le k prikazovanju mednarodne produkcije v lokalnem prostoru temveč dejavnost in prepoznavnost Galerije Škuc posreduje tudi v mednarodno okolje. Zato je eden izmed pomembnejših segmentov dejavnosti Galerije Škuc njenega sodelovanja na številnih, predvsem evropskih, umetnostnih sejmih. Galerija Škuc se aktivno udeležuje sejemskih srečanj, ki so kot fenomen umetnostnega sistema zadnjih par desetletij postali večpomenski prostori predstavljanja produkcije, vzpostavljanja stikov in reflektiranja sodobnega umetniškega ustvarjanja.

Kvaliteta njenega dela se odraža tudi v njenem (oziroma z njo povezanih umetnikov) sodelovanju na najpomembnejših svetovnih prireditvah vizualne umetnosti – beneški bienale: Miha Štrukelj (2009), Jasmina Cibic (2013), Nika Autor (2017).

Kdo financirana vaše programe in kako ocenjujete podporo s strani države?

Financirani smo iz več virov in sicer 30% iz lokalne skupnosti, 30% iz državnega proračuna in 40% lastnih in EU sredstev.

Koliko je trenutno zaposlenih na ŠKUC-u?

Trenutno imamo na ŠKUCu zaposlenih 10 oseb in sicer 5 za polni delovni čas, 4 za polovični delovni čas in 1 preko javnih del. Potem imamo še približno 30 prostovoljcev in več kot 80 zunanjih sodelavcev. Tudi v bodoče si želimo, da bi lahko mladim omogočili čim več zaposlitev in jim s tem omogočali varen prostor za njihovo ustvarjalno delo.

Kako ocenjujete delovanja mladinskega sektorja v Sloveniji skozi čas in kje smo po vašem mnenju danes?

Menimo, da je mladinski sektor v zadnjih 10 letih v Sloveniji s pomočjo Urada RS za mladino in močnega organiziranja mladinskega sektorja, na državni ravni, zelo napredoval. Kajti sofinanciranje omogoča redno delovanje mladinskih centrov ter lažje načrtovanje, izvajanje programov, povezovanje, mreženje… Dobili smo tudi celo dve nacionalni mreži. Skrbi pa nas vedno večja zbirokratiziranost sektorja, vedno več je pravil in vedno več je izgorelosti mladinskih delavcev. Vse akterje v sektorju pozivamo, da mlade spodbujajo k upornosti, kritičnemu razmisleku in k razvijanju alternativnih družbenih in življenjskih praks. Na tej točki se mladinski sektor pravzaprav začne.

Vse akterje v sektorju pozivamo, da mlade spodbujajo k upornosti, kritičnemu razmisleku in k razvijanju alternativnih družbenih in življenjskih praks. Na tej točki se mladinski sektor pravzaprav začne.”

Kakšni so načrti in vizija ŠKUC za prihodnje delovanje?

ŠKUC se v prihodnosti v delovanju in ustvarjanju na kulturno-političnem področju vidi v afirmaciji neodvisne kulturne produkcije v Sloveniji, ki kljub nespornim uspehom, ki jih dosega, še vedno ne uživa zaslužene javne podpore. Pomemben dejavnik je vključevanje in zaposlovanje mladih ustvarjalcev in aktivistov, s čimer dobijo priložnost za začetek profesionalne poti in za kontinuirano ustvarjalno delo. ŠKUC želi še naprej aktivno sodelovati pri ustvarjanju odprte družbe, ki ščiti ranljive skupnosti in manjšine. To želimo doseči z ozaveščanjem širše skupnosti ter z omogočanjem delovanja aktivistom, ki delujejo na tem področju.

Vir in foto: uredništvo mlad.si

Natisni stran Natisni stran

Kategorije Intervjuji

Sorodni članki

Avtorji