Prvi intervju predsednika Vlade RS za portal mlad.si “Želim, da se glas mladih ne le sliši, ampak tudi upošteva.” predsednik Vlade RS, dr. Miro Cerar

nacionalno konferenco za strukturirani dialog (148)
24 okt2017
885

SLOVENIJA – Na znan rek “svet stoji na mladih”, si pogosto zastavljamo vprašanja: “Kje je mesto in kaj je vloga mladih, ki so prihodnost naše družbe?”. O mladih in mladini je za portal mlad.si razmišljal predsednik Vlade RS, dr. Miro Cerar, prvi premier v Sloveniji, ki je odgovarjal na vprašanja, nastala v sodelovanju z organizacijami mladinskega sektorja, kot pomembnim povezovalnim členom med mladimi in odločevalci.

Predsednik Vlade RS, dr. Miro Cerar je uvodoma izpostavil,da si njegova Vlada vsakodnevno prizadeva za čim večjo vključenost mladih v našo družbo in poudaril pomen mladinskega sektorja tako za mlade, kot slovensko družbo.” Potrebno je izpostaviti, da je aktualna Vlada v smeri dialoga z mladimi in izboljšanja položaja mladih naredila veliko, o čemer govorijo tudi konkretne številke. Kateri so dosedanji dosežki, ki jih je Vlada RS naredila za mlade in kaj si lahko obetamo na področju dela z mladimi v mladinskem sektorju in tudi širše, pa si preberite v spodnjih vrsticah intervjuja s predsednikom Vlade RS na portalu mlad.si.     

Prosimo za kratko in konkretno opredelitev, v vsebinskem in številčnem oziru glede ključnih dosežkov Vlade RS za zagotavljanje boljšega položaja mladih in koliko od zavez, ki zadevajo mlade iz koalicijske pogodbe, ste uresničili in kakšni so vaši načrti za prihodnje leto?

nacionalno konferenco za strukturirani dialog (113)

Predsednik Vlade RS, dr. Miro Cerar, foto: Tilyen Mucik.

Kopica vprašanj v enem. Na kratko lahko zatrdim, da si vlada, ki jo vodim, vsak dan prizadeva, da bi bili mladi čim bolj vključeni v našo družbo. Ustvarjamo pogoje, da bi mladi lažje vstopali v svet odraslosti in se držimo zavez koalicijske pogodbe. Verjamem, da je pri tem najbolj ključno kakovostno izobraževanje, saj ste mladi naše intelektualno srce, ter hiter vstop na trg dela.

Zaposlovanje mladih je bilo in ostaja za to vlado ključno področje dela. Vesel sem, da se vas je v našem mandatu doslej zaposlilo skoraj 64.000. A ne ustavljamo se pri tej številki. Prepričan namreč sem, da mladi ne sodite na Zavod za zaposlovanje. Tako tudi v prihodnjih letih za spodbujanje zaposlovanja mladih namenjamo skoraj 300 milijonov sredstev. Ta sredstva so investicija v vas mlade. Investicija v našo močno željo, da mladi ostanete v naši zeleni Sloveniji, da si tu ustvarite družino in poiščite službo. To so moji dolgoročni načrti, nikakor ne načrti enega mandata.

“Zaposlovanje mladih je bilo in ostaja za to vlado ključno področje dela.” predsednik Vlade RS, dr. Miro Cerar

V mesecu maju ste se srečali s predstavniki mladih na delovnem posvetu Vlade RS. Do septembra ste začrtali kar nekaj korakov, ki naj bi jih vlada v tem času izvedla za izboljšanje položaja mladih in mladinskega sektorja v Sloveniji. Ste mogoče že začeli z realizacijo predlogov, kakšni so trenutni rezultati in kaj si lahko mladinski sektor obeta oziroma kdaj lahko predvidite povečanje sredstev v okviru URSM ter nam lahko zaupate kakšno rešitev boste ponudili?

Drži, prvič smo v Sloveniji organizirali tovrsten posvet vlade z mladimi. Tako smo jasno pokazali, da upoštevamo glas mladih. Pristojni ministri so že začeli z realizacijo predlogov, večina predlogov bo po akcijskem načrtu realiziranih še letos.

Ker se zavedam pomena Urada za mladino in pomena vseh organizacij v mladinskem sektorju, v letu 2018 povečujemo programska sredstva Urada iz 1,8 na 2,3 milijona evrov. To posledično pomeni, da bo več denarja namenjenega za sofinanciranje programov mladinskega dela, ki ga izvajajo organizacije v mladinskem sektorju. Poleg tega bo še letos objavljen javni razpis “Zaposlitev na področju mladinskega dela v mladinskem sektorju,” s katerim bomo s pomočjo evropskih kohezijskih sredstev financirali 140 zaposlitev mladinskih delavcev v organizacijah v mladinskem sektorju. Gre za sredstva v višini več kot 1,5 milijona evrov.

“Ker se zavedam pomena Urada za mladino in pomena vseh organizacij v mladinskem sektorju, v letu 2018 povečujemo programska sredstva Urada iz 1,8 na 2,3 milijona evrov.” Predsednik Vlade RS, dr. Miro Cerar

Slovenija je pri zaposlovanju mladih za določen čas v nezavidljivem evropskem vrhu. Kaj ste in kaj boste storili glede deleža zaposlitev mladih za določen čas? Ali ima Vlada RS rešitve in katere za preprečevanje prekarnosti dela med mladimi?

Zaposlitev za določen čas ni nujno prekarno delo. Ocenjujem, da bo v vseh starostnih obdobjih zaposlitev za določen čas čedalje več, saj niti delodajalci niti delojemalci ne strmijo več k zaposlitvi za celo življenje. Prekarnost (lažne samozaposlitve, delo preko pogodb brez osnovnih delavskih pravic) na drugi strani pa je pereč problem, ki se ga dobro zavedam, zato imamo na vladi ustanovljeno Vladno projektno skupino za prekarne oblike na trgu dela, ki se s tem izzivom ukvarja. Izvajamo tudi program “Spodbude za trajno zaposlovanje mladih“, ki je težak 27,7 milijonov nepovratnih sredstev. Dodatno bo še letos zagnan poseben projekt zadružne platforme za prekarne delavce. Prekarnost mora skrbeti celo Evropo, ne samo Slovenijo. Vesel sem zato, da v Kabinetu dela strokovnjak za to področje, ki prihaja iz mladinskega sektorja, Tadej Slapnik.

nacionalno konferenco za strukturirani dialog (130)

Nacionalna konferenca za strukturirani dialog, foto: Tilyen Mucik.

Imate mogoče podatke, koliko mladim je Vlada RS zagotovila stanovanja v zadnjih dveh letih od kar ste leta 2015 sprejeli Nacionalni stanovanjski program? Kje tu vidite največ rezerv in kaj še lahko storite?

Reševanje prve stanovanjske stiske mladih je kompleksno vprašanje, ki se začne s tradicijo, da smo v Sloveniji dolga leta gradili ogromne hiše, saj so optimistični starši računali na to, da bo vsaj eden od otrok ostal doma. Vemo, da danes otroci večinsko ne ostajajo več doma in tako smo soočeni z dvema izzivoma. Prvič, imamo veliko napol praznih ogromnih hiš, ki jih sami starejši posamezniki težko vzdržujejo, posebej v zimskih časih. Drugič, imamo mlade, ki si težko privoščijo svoje stanovanje ali celo hišo. Zato seveda potrebujemo ukrepe vlade, potrebujemo pa tudi spremembo miselnosti. Naklonjen sem ideji stanovanjskih kooperativ, naklonjen sem seveda subvencijam za mlade družine, naklonjen sem ideji o gradnji še večjih stanovanjskih naselij.

A rezerve in potencial vidim predvsem v premisleku, kako želimo v prihodnosti živeti. Sami? V hišah nekje na samem? Ali morda kooperativah, kjer si pomagamo in sobivamo, imamo skupne vrte in vrtce? Ko bomo vedeli odgovore na ta vprašanja bo lažje tudi s konkretnimi ukrepi vlade.

Glede konkretnih številk pa izpostavljam tri konkretna področja aktivnosti, ki so v teku:

- V Resoluciji o nacionalnem stanovanjskem programu 2015–2025 je predvideno zagotavljanje ugodnih najemnih stanovanj za mlade, ki prvič rešujejo stanovanjsko vprašanje. Vezano na predmetni projekt je bil v mesecu marcu 2017 s strani Stanovanjskega sklada RS objavljen javni razpis za oddajo cenovno ugodnih, za bivanje primernih in vseljivih stanovanj za mlade, ki prvič rešujejo stanovanjsko vprašanje in za potrebe skupinskega najema za mlade. Ciljna skupina so mladostniki in mlade osebe od 18. do dopolnjenega 29. leta, ki prvič rešujejo stanovanjsko vprašanje. Stanovanja za projekt prispeva Stanovanjski sklad RS – 11 stanovanj na različnih lokacijah po Sloveniji, na lastno pobudo pa se je pilotnemu projektu pridružila tudi Občina Idrija z dvema stanovanjema. Želim si, da bi k projektu pristopilo več občin.

- Prav tako ima Stanovanjski sklad RS od leta 2013 odprt javni razpis za oddajo stanovanj v najem, preko katerega imajo prednost pri najemu stanovanj mlade družine (vsaj en predšolski otrok), družine z osnovnošolskimi otroki, družine in mlade osebe (do 29 let).

- Stanovanjski sklad RS je od leta 2015 do 2017 objavil tudi 2 javna razpisa za prodajo skupno 167 stanovanj v Ljubljani v soseski Zeleni gaj na Brdu. Preko obeh razpisov je bilo prodanih 129 stanovanj, prodaja preko zadnjega razpisa je še v teku. V vseh primerih so imele prednost tudi vrste mladih družin. Prednost pri nakupu stanovanj imajo mlade družine (vsaj en predšolski otrok), družine z osnovnošolskimi otroki, družine, funkcionalno ovirane osebe in mlade osebe (do 29 let). Večina stanovanj je bila dodana tem prednostnim skupinam, 15 stanovanj pa je bilo dodeljenih prav mladim osebam.

Ali ste seznanjeni s situacijo na ESS projektih Aktivnega državljanstva mladih za večjo zaposlenost in zaposljivost mladih in kaj menite o tem, da se zatika pri dolgih administrativno-birokratskih procesih, ki zavlačujejo financiranje projektov in posledično finančno nestabilnost organizacij? Kaj lahko naredite na tem področju?

Pristojno ministrstvo za omenjeni ESS projekt namenja preko 4,8 milijona evrov sredstev, in podpira projekte 18 različnih organizacij v mladinskem sektorju. Ker gre za evropska sredstva, je birokracije veliko, črpanje sredstev pa zahtevno. Ministrstvo je po mojih zagotovilih na voljo za pomoč pri uveljavljanju zahtevkov in črpanju evropskega denarja.

nacionalno konferenco za strukturirani dialog (119)

Predsednik Vlade RS, dr. Miro Cerar o mladih in podjetništvu, foto: Tilyen Mucik.

Kaj menite o tem, da bi vsak državni ali evropski razpis za nove projekte vseboval pogoj, ki bi bil dodatno točkovan, da se v izvajanje projekta vključi mladega izobraženega človeka, starega do 29. let?

Vsekakor podpiram, kjer je to le mogoče.

Kako komentirate zanimanje mladih za vpis v pilotne programe vajeništva in ali na tej podlagi ocenjujete vajeništvo za uspešen projekt?

Verjamem, da smo z vzpostavitvijo vajeništva naredili pomemben korak na področju prenove in spodbujanja poklicnega izobraževanja. Gre za povezovanje izobraževalnega sistema s trgom dela oziroma podjetji, ki je ključno. Vsekakor verjamem, da bo čas pokazal, da je vajeništvo bistveno za razvoj kompetenc mladih, ki so na prehodu med izobraževanjem in trgom dela.

Ali se vam zdi, da ste problem pripravništev ustrezno rešili?

Ker se zavedamo te problematike smo spremenili pogoje za pristop k strokovnemu izpitu in tako kot potrebne izkušnje štejejo tudi študijska praksa in neformalne izkušnje.

Naj poudarim še, da imajo mladi ogromno priložnosti za pridobivanje izkušenj prek različnih razpisanih projektov, in da pripravništvo v vzgoji in izobraževanju ni obvezno, je samo eden izmed načinov pristopa k strokovnemu izpitu.

Ali menite, da je beg možganov v Sloveniji težava?

Mislim, da je prav, da mladi – če je to le možno – tekom študija ali po njem izkoristijo možnost, da izkusijo tudi čare in pasti tujine. Želim pa si, da se ti mladi po izkušnjah v tujini vrnejo domov in si tukaj ustvarijo družino. Naloga vlade je, da ustvarimo pogoje, ki bodo mlade privabili nazaj v Slovenijo.

nacionalno konferenco za strukturirani dialog (144)

Premier dr. Miro Cerar v dialogu z mladimi, foto: Tilyen Mucik.

Mladinske organizacije opravljajmo z mladinskim delom tudi vzgojno vlogo in mlade vzgajamo v smeri solidarnosti, strpnosti in poštenosti. Vsekakor pa določene vladne teme niso najbolj v prid poštenosti (npr. bančna luknja), se vam zdi, da je država dober zgled mladim in nas podpira v našem trudu po teh vrednotah?

Sodelovanje, solidarnost, povezovanje ter optimizem so sinonim za mlade in mladinski sektor v Sloveniji, ki povezuje več kot 100.000 aktivnih mladih širom Slovenije. Vaš prispevek slovenski družbi je zelo pomemben. Država zagotovo v preteklosti ni bila zgled mladim, vsaj ne vedno. Zase lahko rečem, da si prizadevam, da bi vodil z zgledom. Bančna luknja, korupcija, šibka pravna država – tovrstne nedopustne pretekle prakse so me pravzaprav prisilile, da vstopim v politiko in to spremenim. Zadeve se postopoma spreminjajo. Na področju ukrepov za preprečevanje korupcije je Vlada naredila znaten napredek. Preiskave bančnih lukenj pa so zdaj v večji meri v rokah Državnega zbora in verjamem, da bodo nekateri primer kmalu sproženi tudi na sodiščih.

Mladi s Koroške sprašujejo ali bo vlada podpisala poseben dogovor o izgradnji celotnega odseka severnega kraka 3.razvojne osi od Šentruperta do Holmca in v njem opredelila tudi časovnico izgradnje?

Zavedam se pomena nove cestne povezave na Koroško, zato smo na vladi v preteklih letih vložili velik napor za sprejem prostorskega načrta od A1 pri Šentrupertu do Velenja. S tem je tretja razvojna os na odseku AC A1 – Velenje – Slovenj Gradec dobila realno osnovo izvedbe. Julija letos pa je bil podpisan Protokol o poteku načrtovanja in izgradnje 3. razvojne osi na odseku Šentrupert – Velenje – Slovenj Gradec – Dravograd – Holmec. Podpis protokola potrjuje, da je projekt 3. razvojne osi prioritetni projekt državne cestne infrastrukture, s katerim bodo tudi Savinjsko šaleški in Koroški regiji omogočene enakovredne razvojne možnosti.

Zakaj pri spremembi pravil Ekonomsko socialnega sveta niste upoštevali predloga o predstavniku mladih?

Pravila o delovanju Ekonomsko-socialnega sveta določajo, da se na posamezno sejo ESS lahko vabijo tudi predstavniki mladih, starejših in drugih skupin. Uradno pa ESS resda ohranja tripartitno sestavo predstavnikov vlade, delodajalcev in delavcev, in odraža enakopravno zastopanost teh treh partnerjev. Temeljni akterji socialnega partnerstva so namreč predstavniki različnih interesnih skupin, ki predstavljajo in varujejo interese svojih članov, in sicer: dela (delavci-sindikati), kapitala (delodajalci – združenja delodajalcev) in države  (največkrat vlada), med katerimi je potrebno vzpostaviti ravnotežje moči. Gre za skupno odločitev Vlade.

nacionalno konferenco za strukturirani dialog (153)

Na fotografiji predsednik Vlade RS, dr. Miro Cerar skupaj z mladimi, foto: Tilyen Mucik.

Ali mislite, da bi mlade spodbudilo k večji participaciji, če bi volilno pravico znižali na 16 let in uvedli možnost e-volitev? Imate na tem področju kakšne načrte?

Sam podpiram razmišljanja v to smer, saj mislim, da moramo krepiti aktivno državljanstvo med mladimi. Želim, da se glas mladih ne le sliši, ampak tudi upošteva. Sem tudi za uvedbo elektronskih volitev.

Kakšni so spomini na vašo mladost? Ste takrat razmišljali o podobnih vsebinah kot današnja mladina in kako vidite mlade čez 20 let?

Nekateri izzivi so bili podobni, recimo vprašanja glede participacije mladih v politiki. Spet drugi izzivi so bili drugačni – takrat nas denimo niso zaposlovala razvojna vprašanja povezana z 4.industrijsko revolucijo, ni bilo razprav o prekarnosti med mladimi, o stanovanjski problematiki, o odhajanju mladih v tujino. Ob času konca študija, ko sem že pričel delati na Pravni fakulteti kot asistent-raziskovalec pa sem se začel aktivno ukvarjati z vprašanji, kako demokratizirati Slovenijo, kako vzpostaviti pravno državo in se osamosvojiti. V času študija je bilo med nami študenti veliko kritik na račun delovanja mladinskih organizacij in tudi na sploh glede ZSMS, ker smo opažali, da mnoge mlade funkcionarje zanimajo predvsem njihovi osebni privilegiji, manj pa položaj vseh mladih v državi.

Vir in foto: uredništvo mlad.si

Natisni stran Natisni stran

Kategorije Intervjuji

Sorodni članki

Avtorji