“Povezovanje, prepoznanje in vztrajnost” Intervju s predsednikom Mladinskega sveta Slovenije, Tinom Kamplom.

intervju 19.10.2017 (28 of 41)
26 okt2017
472

SLOVENIJA – Dolgoletni mladinski delavec in aktivist Tin Kampl, ki se že več let prebija skozi mladinske zgodbe, je na čelu predsednika Mladinskega sveta Slovenije že drugi mandat, svoje dosedanje delo pa je v intervjuju za portal mlad.si povzel z besedami “povezovanje, približevanje, vztrajnost”. O tem, kateri so ključni cilji Mladinskega sveta Slovenije za prihodnje, kaj bo država morala še narediti, da si bo pridobila zaupanje mladih, kako bi po mnenju Kampla moralo potekati soupravljanje mladinskega sektorja v Sloveniji in drugih pomembnih področjih mladinske politike ter mladih, smo se na uredništvu mlad.si pogovarjali s predsednikom Mladinskega sveta Slovenije, Tinom Kamplom.

intervju 19.10.2017 (38 of 41)

Predsednik Mladinskega sveta Slovenije, Tin Kampl. Foto: Tilyen Mucik.

Na mestu predsednika Mladinskega sveta Slovenije ste že drugi mandat. Kako bi povzeli vaše dosedanje dosežke?

Svoje dosedanje delo na čelu Mladinskega sveta Slovenije bi povzel s tremi besedami: povezovanje, prepoznanje in vztrajnost. Te besede lahko na primer ponazorimo z volonterskimi pripravništvi, kjer smo se mladinske organizacije medsebojno povezale, da smo opozorile na perečo problematiko in jo tudi v javnosti uspele predstaviti, da je postala prepoznana in na koncu z vztrajnostjo prišli do strategije, oziroma akcijskega načrta iz katerega so izhajali ukrepi. Prav tako bi izpostavil Nacionalno poklicno kvalifikacijo mladinski delavec/mladinska delavka in uspešno uvrščanje na politični dnevni red tematike, kot sta stanovanjska problematika in medgeneracijsko sodelovanje.

Kateri so ključni cilji Mladinskega sveta Slovenije za prihodnje?

Naš cilj za naprej je zagotovo nadaljevanje povezovanja, vztrajnost in predstavljanje ključnih dilem in izzivov, s katerimi se srečujejo mladi. Tisto, kar želimo doseči je, da bo glas mladih ne le slišan, temveč tudi upoštevan, da bomo mladi lahko začeli odločati in oblikovati svet v katerem bomo živeli in da bodo ključne problematike in področja, ki se dotikajo osamosvajanja mladih: zaposlovanje, izobraževanje, stanovanjska problematika, participacija, ustrezno naslovljene.

intervju 19.10.2017 (11 of 41)

Intervju s predsednikom Mladinskega sveta Slovenije, Tinom Kamplom. Foto: Tilyen Mucik.

Mladinski svet Slovenije, kot krovna organizacija, pod svojim okriljem združuje mladinske organizacije na nacionalnem nivoju. Na kakšen način uresničujete to nalogo?

Mladinski svet Slovenije je krovna nacionalna mladinska organizacija, ki združuje 14 nacionalnih mladinskih organizacij. Združujemo jih na različne načine, kar je predvsem pomembno pa je, da jih združujemo ne glede na njihove svetovne, verske ali politične opredelitve. Zelo ponosni smo, da nam uspeva pod isto streho združevati politične podmladke, ki imajo različne programe in drugače gledajo na izzive mladih, vendar z nekim kompromisom in usklajevanjem uspemo nasloviti izzive, s katerimi se srečujejo mladi in jih zagovarjamo tudi v javnosti. Poleg tega bi omenil  še številne projekte in aktivnosti, ki jih na MSS izvajamo za širši krog mladinskih organizacij, proces strukturiranega dialoga, v katerega vključujemo tako mladinske organizacije, kot mlade posameznike in pa seveda vsakoletni tradicionalni posvet mladinskega sektorja, ki predstavlja prostor, strukturo, platformo za medsebojno sodelovanje, mreženje in ustvarjanje idej vseh akterjev v mladinskem sektorju.

V Sloveniji je participacija mladih med najnižjimi v primerjavi z drugimi državami EU, aktivno vključevanje mladih v politiko pa je izziv povsod po Evropi. Kje bi se po vašem mnenju še dalo veliko narediti in kaj za večjo participacijo mladih v družbi počnete na MSS? 

Kar ugotavljamo na MSS je, da obstaja velik prepad med sistemom na eni strani in posameznikom na drugi strani. Ta dva sistema ne prideta skupaj, impulzi z ene strani niso prepoznani na drugi, prihaja do šumov v komunikaciji, nesporazumov, kar v bistvu zgolj poglablja nezaupanje v sistem, saj je sama politika negativno tretirana, s tem pa tudi pada sama motivacija za politično participacijo. Ne samo pri mladih, ampak v splošni populaciji. Mladi smo tukaj tisti, ki morda najbolj izkazujemo to, oziroma so številke bolj jasne, kot pri ostali populaciji. Država mora tukaj v prvi vrsti poskrbeti, da se približa državljankam in državljanom, predvsem mladim. Že obstoječe kanale mora najprej prilagoditi, da bodo ti bližje mladim – to pomeni uvedbo elektronskih volitev in pa znižanje starostne meje za pridobitev volilne pravice na 16 let. Vendar pa to ne smejo biti edini ukrepi, na drugi strani jih moramo okrepiti z  ukrepi, ki bodo mlade opolnomočili za uspešno vključevanje v odločevalske procese. Tukaj pa je ključna državljanska vzgoja na vseh ravneh izobraževanja, mladi morajo pridobiti teoretična znanja o samem aktivnem državljanstvu in hkrati praktične izkušnje bodisi v samem izobraževalnem sistemu, ki se lahko zelo dobro implementira s samimi mladinskimi organizacijami, postopoma začnejo prevzemati odgovornosti v družbi in se naučijo, kaj pomeni biti aktiven državljan. Kot že rečeno, tisto prvo kar moramo narediti pa je, da mladi začnejo zaupati v politiko, da se to nezaupanje zmanjša in pa hkrati morajo mladi pridobiti občutek, da je ta politika učinkovita, da počne nekaj in uspešno naslavlja izzive s katerimi se srečujemo kot družba.

intervju 19.10.2017 (13 of 41)

Predsednik MSS, Tin Kampl Foto: Tilyen Mucik.

Slovenija je precej centralizirana država. Kako to vpliva na razvoj lokalnih politik in predvsem na položaj mladih in njihove možnosti sodelovanja za razvoj lokalne ravni tako za politiko, kot mladinski sektor?

Res je, sam simptom velike centralizacije Slovenije je posledica velike razdrobljenosti občin. Imamo številne, majhne občine, ki praktično nimajo kapacitet za razvoj in sprejemanje in implementacijo številnih javnih politik. Ena izmed teh javnih politik, ki največkrat ostane na obrobju oziroma ne pride na politični dnevni red samih občin, je tudi mladinska politika. Vse prevečkrat so mladi in mladinska politika v občinah prepuščeni dobri volji posameznega župana, ki začne to problematiko naslavljati, ne pride pa do sistematičnega urejanja, da bi lahko rekli, da občine problematiko in izzive mladih rešujejo na takšne in drugačne načine oziroma da so temu tudi zapovedane.

Na pobudo Urada RS za mladino, MSS že tretje leto izvaja projekt Rastimo skupaj, ki letos poteka na način individualnega sodelovanja z občinami. Kakšne so dosedanje ugotovitve o posameznih lokalnih okoljih v Slovenji in ali ta prepoznavajo/uresničujejo potenciale mladih?

Skozi projekt Rastimo skupaj ugotavljamo, da občine, ki prepoznajo, da je potrebno naslavljati mlade in s temi istimi mladimi uspešno sedajo skupaj za mizo, pridejo hitro do identifikacije ključnih izzivov in začnejo iskati odgovore na te izzive s sprejetimi različnimi ukrepi, politikami in programi. Tako, da kar je ponovno ključno je povezovanje, sodelovanje mladih, mladinskih organizacij na eni strani in predstavniki občin, političnih odločevalcev na drugi. Tisto, kar delamo na MSS in tudi drugi akterji mladinskega sektorja pa je, da lahko tem občinam in mladinskim organizacijam na lokalni ravni ponudimo potrebno podporno okolje, jih vodimo skozi ta proces in jim svetujemo. Definitivno pa ne moremo namesto njih mi sprejemati odločitev, ampak je to njihova odgovornost. Velikokrat naslavljamo te izzive razvoja lokalnih mladinskih politik tudi v okviru Ministrstva za javno upravo, ki je pristojno za lokalno samoupravo, da se začne to vprašanje tudi sistematično urejati.

Kako ocenjujete dialog med vsemi resorji vlade ter predstavniki mladih v Svetu Vlade RS za mladino in kje se kažejo rezultati sodelovanja? Letos so potekale tudi volitve za nove predstavnike mladih.

Želim si, da se novo vzpostavljen Svet Vlade RS za mladino čim prej konstituira in začne z delovanjem. Vsi predstavniki mladih imajo visoke ambicije in pričakovanja, kar je tudi prav. Na MSS bomo vsem tem predstavnikom mladih v Svetu Vlade RS za mladino maksimalno pomagali, da tudi z našo pomočjo in preko njih uresničimo tudi naše vizije, predloge in priporočila. Tisto, kar je nujno potrebno za uspešno delovanje samega Sveta Vlade RS za mladino je, da ta organ pridobi potrebno politično veljavo, da ga politika, posamezna Vlada in pa tudi širša javnost prepozna kot pomemben organ, kjer se sprejemajo ključne odločitve, ki bodo vplivale na položaj mladih.  Danes se vse prepogosto zgodi, da je to zgolj in samo organ, ki je namenjen samemu sebi, kjer se mladi sicer pogovarjamo s političnimi odločevalci, vendar ne pridemo do tistih pomembnih odločitev, ki bi vplivale na življenja mladih posameznikov in posameznic. Gre za tako imenovan povabljen prostor, kjer so mladinske organizacije povabljene k pogovoru, vendar se več ali manj pri tem tudi konča. Pomembno je, da pridemo tja s konkretnimi predlogi in da na koncu od omizja in seje odidemo s konkretnimi rešitvami, ki bodo implementirane. Na tem mestu pa je ključno povezovanje, ki ga večkrat izpostavljamo ne samo na strani  mladinskih organizacij, ampak predvsem na strani Vlade, da posamezni resorji začnejo sodelovati med sabo, da so ministrstva tista, ki skupaj načrtujejo posamezne ukrepe in ne da to počnejo za zaprtimi vrati posameznega ministrstva in druga ministrstva tega sploh ne vedo. Zato imamo večkrat kontradiktorne politike med sabo, hkrati pa s tem ne dosegamo sinergij, ki bi bile učinkovite in bi uspešno naslavljale položaj in izzive mladih.

Ministrica za izobraževanje, znanost in šport dr. Maja Makovec Brenčič je v našem zadnjem intervjuju dejala, da morata iti neformalno in formalno izobraževanje z roko v roki. Kako je s povezovanjem neformalnega in formalnega izobraževanja v Sloveniji?

Iz točke gledanja Mladinskega sveta Slovenije in preteklih izkušenj, lahko rečemo, da ni dovolj povezovanja med neformalnega in formalnega izobraževanjem, zato me veseli, da tudi ministrica prepoznava potrebo po povezovanju neformalnega izobraževanja s formalnim, da lahko s tem dosegamo komplementarne učinke in pa nadgrajujemo tisto, kar mladi pridobijo znotraj formalnega izobraževanja tudi izven njega, bodisi v mladinskih organizacijah, mladinskih centrih, organizacijah za mlade bodisi v katerikoli drugi nevladni organizaciji. Pričakujemo pa, da bo ministrica sledila svojim besedam in dejansko tudi začela sprejemati oziroma bo predlagala ukrepe, ki bodo to povezovanje, sodelovanje, tudi izboljšali in okrepili.

intervju 19.10.2017 (35 of 41)

Tin Kampl predsednik Mladinskega sveta Slovenije. Foto: Tiylen Mucik.

Na portalu mlad.si smo v mesecu avgustu objavili intervju z v.d. direktorja Urada RS za mladino Rokom Primožičem, ki je izpostavil »da njegova ideja ni posegati v sektor, temveč okrepiti soupravljanje sektorja«. Kako vidite trenutno sodelovanje Urada in mladinskega sektorja in kako medsektorsko povezovanje?

Res je, sektor potrebuje sektorsko soupravljanje. Mladinski sektor lahko ustvarjamo, razvijamo zgolj in samo akterji, ki v tem sektorju delujemo, vendar pa moramo imeti pri tem jasno razdeljene vloge, naloge in odgovornosti. Če tega ne bo, bo vsak počel svoje, na koncu pa ne bomo uspeli prispevati k temu, da bi se razvijali kot sektor. In tukaj je odgovornost na strani države, da te vloge, odgovornosti jasno razdeli, kar pa s tega vidika pomeni, da je »žogica« tokrat na strani Urada RS za mladino, da jasno postavi razmerja znotraj sektorja, jasno pove, kdo je za kaj odgovoren in da sektor kasneje skupaj razvijamo v smeri, ki ga vidimo vsi akterji v mladinskem sektorju.

Trenutno sodelovanje med Mladinskim svetom Slovenije in Uradom RS za mladino je uspešno. Vsakoletno ga kronamo s soorganiziranjem Nacionalnega posveta mladinskega sektorja, vendar pa to sodelovanje ne sme biti zgolj in samo na ravni Mladinskega sveta Slovenije, mora biti tudi v sodelovanju z ostalimi akterji. Pomemben akter je  Nacionalna agencija, pomemben je tudi Zavod Mladinska mreža MaMa, ki zastopa mladinske centre in tudi ostale organizacije, ki so prepoznane, da lahko naslavljajo posamezne akterje.  Ampak zgolj komunikacija ena na ena ni dovolj, pogovarjati se moramo med sabo in imeti neka neformalna posvetovanja, kjer bomo lahko dorekli neke skupne cilje, ki jih lahko vsak s svoje perspektive naslovi in na koncu prispeva ta košček v celotni mozaik slike, ki je mladinski sektor in ga mladinski sektor nujno potrebuje.

V mesecu maju je potekal Delovni posvet Vlade RS z mladimi, kjer je mladinski sektor Vladi predlagal več ključnih korakov, ki naj bi jih storila v obdobju pol leta. Je v tem času Vladi že uspelo realizirati katero od predlaganih rešitev?

Na določenih točkah lahko rečemo, da so od samega posvet pa do danes opaženi nekateri koraki naprej, da je prišlo do manjših sprememb, ampak to ni dovolj. Širša javnost še vedno ni informirana o posameznih predlogih oziroma na kakšen način se je Vlada oziroma ministrstva odzvala na posamezne predloge. Informiranost, dialog in pa sodelovanje je tisto ključno, kar mora ne samo Vlada, ampak vsako posamezno ministrstvo izvajati do vseh ključnih akterjev in če so prepoznali mlade kot prioriteto te Vlade je prav, da z mladinskimi organizacijami iskreno razpravljajo in skozi konstantno komunikacijo te izzive in predloge, ki jih mladinske organizacije naslavljamo tudi upoštevajo. Mladinske organizacije moramo biti del celotnega procesa, ne samo, ko se o tem pogovarjamo, ampak tudi, ko to sprejemamo in na koncu tudi implementiramo. Prisotni moramo biti ves čas, saj bomo lahko le tako zagotovili, da bodo potrebe mladih in pa izzivi mladih uspešno naslovljeni. Od Vlade si želim, da sicer nadaljuje s tovrstnimi dialogi, sam Delovni posvet je bil uspešen in je jasno izpostavil, da Vlada želi sodelovati z mladimi, ampak to ne sme ostati zgolj na fotografiji, v retoriki, ampak morajo to mladi občutiti na lastni koži.

intervju 19.10.2017 (4 of 41)

Intervju za portal mlad.si s Tinom Kamplom. Fot: Tiylen Mucik.

Tema letošnjega Nacionalnega posveta mladinskega sektorja 2017 je tehnološki napredek in digitalizacija družbe. Kakšna so vaša stališča do digitalnega mladinskega dela in kakšno vlogo pripisujete novim tehnologijam v mladinskem delu?

Mladi se ne nahajajo več le v fizičnem svetu, ampak so vse bolj prisotni tudi v digitalni realnosti, oziroma svetu. Lahko rečemo, da je prav digitalni svet postal za današnje mlade nova realnost, mladi so domorodci te digitalizacije in prav je in tudi edina pot, da se moramo mladim približati v svetu in po kanalih, kjer se nahajajo. Digitalni kanali, medmrežje, socialna omrežja so definitivno tisti, kamor moramo vstopati. Ne nazadnje vstopamo v 4. industrijsko revolucijo digitalizacije, ki ne bo spreminjala samo družbe, temveč tudi trg dela in tudi posameznike. Zato je prav, da vzamemo to v zakup in se temu prilagodimo, seveda pa se moramo temu prilagoditi z neko mero zdravega razuma, ohraniti moramo določena načela, ki jih potrebujemo, ki so zdrave kmečke pameti in nas bodo vodile v teh procesih. Definitivno pa sem vesel, da te prve pionirske korake na poti digitalizacije mladinskega dela, oziroma ugotavljanja tako imenovanega pametnega mladinskega dela, vstopamo na letošnjem Nacionalnem posvetu mladinskega sektorja in da smo tako MSS, kot Urad RS za mladino imeli dovolj poguma, da naslovimo to pomembno problematiko. Upam, da bomo v sodelovanju z vsemi sodelujočimi na posvetu prišli do tistih ključnih “morda” odgovorov, zagotovo pa do pomembnih  vprašanj, na katere bo potrebno odgovoriti v prihodnosti.

 Na strani Socialnih demokratov smo zasledili vašo kolumno “Medgeneracijsko sodelovanje, kot odgovor na izzive časa.” Kakšna je po vašem mnenju na tem mestu vloga mladih in kaj bi mladim svetovali?

Ta izziv časa “demografske spremembe“, nam vse bolj trka na vrata in se bomo morali s to realnostjo kmalu soočiti. Medgeneracijska solidarnost in sodelovanje sta ena izmed temeljev stabilnosti in razvoja ter obstoja družbe. Vloga mladih pri tem je, da to medgeneracijsko sodelovanje, solidarnost živimo, da se poskušamo od starejših kaj naučiti, prispevati in pomagati, vendar pa to ne sme biti samo enostranski proces, ampak mora potekati od mladih k starejšim in pa tudi v drugo smer, od starejših k mladim. V nobenem primeru si ne želimo govoriti o medgeneracijskem konfliktu, ampak ravno nasprotno, o medgeneracijskem sodelovanju, vendar pa moramo mladi imeti občutek, da smo sprejeti in dobrodošli v družbi, da lahko v njej enakovredno živimo in delujemo. Tukaj pa praktično govorimo o vseh podsistemih; trgu dela, izobraževanju, kulturi, gospodarstvu, tudi soodločanju, mladi moramo biti enakopraven del tega procesa. Mladim pa na koncu svetujem, enako kot sem začel, naj se povezujejo, naj opozarjajo nase in naj pri vseh zadevah tudi vztrajajo. 

Vir: uredništvo mlad.si

Foto: Tilyen Mucik

Natisni stran Natisni stran

Kategorije Intervjuji

Sorodni članki

Avtorji