“Mladim vedno svetujemo, da so aktivni, vztrajni ter da poslušajo sebe.” Vesna Miloševič Zupančič, strokovnjakinja za mlade in trg dela na e-Študentskem Servisu.

1496667690_mv-pocitnisko_delo_2017
19 okt2017
1,138

SLOVENIJAV sklopu mesečne teme Medsektorsko povezovanje – neformalno in formalno izobraževanje, smo se na uredništvu portala mlad.si obrnili na Vesno Miloševič Zupančič, strokovnjakinjo za mlade in trg dela na e-Študentskem Servisu. Kadrovska strokovnjakinja mladim svetuje, da za delo poprimejo že v času šolanja in se vključijo v različne oblike neformalnega izbraževanja:”Mladi skozi opravljanje dela dobijo prvi stik s trgom dela. Pridobijo delovne navade, naučijo se točnosti, spoštovanja avtoritete, spoznajo delodajalce in delodajalci spoznajo njih.” Vabljeni k branju prispevka v katerem boste izvedeli, kaj najpogosteje zanima mlade in zakaj je po mnenju Zupančičeve pomembno, da mladi vse svoje relevantne izkušnje zabeležijo v življenjepisu.

Vesna Miloševič Zupančič_foto Matej-Pusnik (1)

Vesna Miloševič Zupančič, foto: Matej Pušnik.

 Kot kadrovska strokovnjakinja se gotovo vsakodnevno srečujete z mladimi, ki iščejo delo ali se zanj zanimajo, zato nas zanima, kaj svetujete mladim, ki poleg rednega izobraževanja razmišljajo o dodatnih aktivnostih/delu/prostovoljstvu?

Na e-Študentskem Servisu letno redno sodelujemo z okoli 60.000 mladimi, študenti in dijaki. Sama jih redno srečujem tudi v okviru izobraževanj in delavnic, ki jih pripravljamo za dijake in študente. Mladim vedno svetujemo, da so aktivni, vztrajni ter da poslušajo sebe. Naj delajo tisto, v čemer so dobri, kar radi delajo ter hkrati gledajo na to, kar se potrebuje v okolju. Vsekakor je pomembno, da zaključijo formalno izobraževanje – višja izobrazba vodi do bolj plačanih del in čas brezposelnosti se z višjo izobrazbo praviloma zmanjšuje. Velikega pomena pa sta tudi neformalno izobraževanje in priložnostno učenje.

Za pridobivanje različnih kompetenc, izkušenj, spoznavanje ljudi in s tem širjenje socialne mreže, spoznavanje različnih del in poklicev, je dobro, da so mladi aktivni. Lahko so aktivni v popoldanskih obšolskih dejavnostih – se udeležujejo športnih aktivnosti, sodelujejo v različnih mladinskih in študentskih organizacijah, nevladnih organizacijah, opravljajo počitniško delo, študentsko delo, prakso, so prostovoljci, itd.

Zakaj je dobro, da mladi opravljajo študentsko delo?

Ena izmed aktivnosti, ki je mladim na voljo, je definitivno študentsko delo. Mladi skozi opravljanje dela dobijo prvi stik s trgom dela. Pridobijo delovne navade, naučijo se točnosti, spoštovanja avtoritete, spoznajo delodajalce in delodajalci spoznajo njih. Na takšen način si odprejo mnoga vrata za naprej ter hkrati širijo svojo socialno mrežo. Raziskave kažejo, da se okoli 65 % mladih tudi zaposli pri delodajalcu, kjer so delali v času šolanja.

Hkrati imajo skozi študentsko in počitniško delo možnost, da spoznajo različne poklice, različna dela, kar jim pomaga pri kariernem odločanju. Z vsakim delom pridobijo pomembne kompetence, ki jim lahko pomagajo kasneje v življenju. Pri delu v strežbi se lahko naučijo učinkovite komunikacije, pridobijo sposobnost prepoznavanj potreb ciljne javnosti, naučijo se obvladovanja konfliktov, dela z denarjem itd. Zato mlajšim, npr. dijakom, priporočamo, da poprimejo za vsakršno delo, ki jim je na voljo ter kasneje v višjih letnikih prevzemajo vedno bolj zahtevna dela. Starejšim, študentom višjih letnikov, pa priporočamo, da si poiščejo takšno študentsko delo, ki je čim bolj povezano z njihovo smerjo študija oz. z bodočim poklicem, ki ga bodo opravljali. Na tak način poleg generičnih kompetenc lahko pridobijo tudi relevantne poklicno specifične kompetence ter hkrati spoznajo točno tiste delodajalce, pri katerih se lahko kasneje zaposlijo.

Raziskave kažejo, da se okoli 65 % mladih tudi zaposli pri delodajalcu, kjer so delali v času šolanja.

Zakaj je za mlade dobro sodelovanje v mladinskih organizacijah?

Raziskave kažejo, da participacija v mladinskih organizacijah pozitivno vpliva na zaposljivost. Mladi skozi aktivno udejstvovanje krepijo človeški kapital, socialni kapital ter psihološki kapital. Pri tem so večji učinki vidni pri tistih mladih, ki so aktivni dlje časa in na pomembnejših pozicijah ter pri tistih mladih, katerih participacija vključuje mednarodno izkušnjo. Seveda pa se pri tem mladi praviloma zelo zabavajo, srečajo se z drugimi mladimi in naredijo nekaj dobrega tudi za okolje.­­­­­­

Zato je vsekakor priporočljivo, da se mladi vključujejo v različne mladinske organizacije, pa naj bodo to taborniki, skavti, študentski klubi, politični podmladki ali druge organizacije za mlade, mladinski centri, itd. Prav tako pa h razvoju pomembno prispevajo ostale prostovoljske aktivnosti kot je npr. udeležba v Evropski prostovoljni službi – EVS in podobno.

Katere so kompetence, ki mlade najbolj zanimajo in so na trgu dela tudi najbolj iskane?

Pomembne mednarodne raziskave (HEGESCO) so pokazale, da so na trgu dela najbolj zaželene naslednje kompetence:

- Strokovnost in praksa na svojem področju

- Sposobnost učinkovitega dela pod stresom

- Sposobnost učinkovite uporabe časa

- Sposobnost produktivnega sodelovanja z drugimi

- Sposobnost učinkovite rabe računalnika in interneta.

Delodajalci od kandidatov za delo poleg strokovnega znanja s svojega področja pričakujejo komunikacijske veščine, organizacijske sposobnosti, sposobnost odločanja, sposobnost timskega dela ter samozavest in avtonomijo.

V praksi se nam izkaže, da delodajalci iščejo mlade, ki so vztrajni, resni (v smislu zavezanosti), zavzeti, se hitro učijo ter kmalu postanejo samostojni pri svojem delu.

E - studentski servis

Predavanje za dijake, Vesna Miloševič Zupančič.

S kakšnimi vprašanji se mladi najpogosteje obračajo na vas?

Vprašanja, ki jih aktivni mladi najpogosteje zastavljajo, so “Kaj iščejo delodajalci? Kako se pripraviti na razgovor za delo? Kaj naj delam danes, da bom po koncu šolanja dobil super službo?“.

Sicer pa se na e-Študentski Servis mladi obračajo tudi s čisto operativnimi vprašanji, kar se tiče iskanja dela, zaslužkov ter plačevanja prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Zanima jih, katera so najbolj plačana dela in katera dela vodijo do dobrih zaposlitev. Pogosta vprašanja so tudi sledeča:

Kakšna je minimalna urna postavka za študentsko delo?

Minimalna urna postavka je zakonsko določena in znaša 4,61 € bruto, kar je 3,90 € neto.

Katera so najbolje plačana študentska dela?

To so poučevanje, inštrukcije (od 9 evrov na uro), vaditelji/trenerji plavanja, smučanja (od 8,5 evra na uro), računalništvo in programiranje (od 8 evrov na uro), selitve (od 6,7 evra na uro). Vsi zneski so bruto.

Katera so najmanj plačana študentska dela?

To so tista po urni postavki 4,61 evra na uro, kar je zakonsko predpisana najnižja urna postavka, običajno pa gre za naslednja dela: delo v proizvodnji/skladišču, pakiranje, deklariranje, polnjenje polic in podobno.

Na kaj moram biti pozoren pred začetkom dela?

Svetujemo ti, da se že pred začetkom dela z delodajalcem zelo natančno dogovoriš o vseh pogojih dela:

- o plačilu (plačilo za delo, uvajanje, obračunavanje stimulativnega dela, inventurni manko …)

- trajanju dela

- zahtevah, dodatnih pogojih, internih pravilih v podjetju

- roku, v katerem lahko pričakuješ plačilo

Jasen in natančen dogovor pred začetkom dela je namreč nujno potreben, da med samim delom ali po njegovem zaključku ne pride do nesoglasij in nesporazumov. Na študentskem servisu se lahko pozanimaš, kako redno plačuje tvoj potencialni delodajalec in pred začetkom dela na www.neplacniki.info preveriš, ali je to podjetje na seznamu neplačnikov študentskega dela. Če kljub temu pride do nesoglasij, se lahko obrneš na študentski servis. Posredovali bomo kot mediator med tabo in podjetjem. Po naših izkušnjah se velika večina zapletov ob posredovanju študentskega servisa hitro in uspešno reši.

Kje dobim izpis o trajanju pokojninske dobe?

Pri opravljanju študentskega dela se ti plačujejo prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter teče pokojninska doba. Izpis o trajanju pokojninske dobe dobiš: na območni enoti ZPIZ (Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje) ali izpolniš posebno vlogo, ki jo pošlješ na območno enoto ZPIZ po elektronski ali navadni pošti.

e_studentski_servis

Logo.

Kako po vašem mnenju mladim pomagajo izkušnje, ki jih preko neformalnega izobraževanja (pa tudi študentskega dela) pridobijo tekom šolanja?

Zelo . Te izkušnje se zlasti izkažejo, če jih mladi znajo predstaviti in zabeležiti. Pogosto od mladih slišimo besede “saj nimam še nobenih izkušenj“, “saj še ničesar nisem delal/a”. Skozi pogovor pa se izkaže, da je ta oseba na primer že 3 leta izvajala mladinske projekte v lokalni mladinski organizaciji, hkrati pa že 6 let redno trenira odbojko, dve poletji je opravljala študentsko delo v podjetju in je še prostovoljna gasilka. Zagotovo ima že ogromno izkušenj, le predstaviti jih je potrebno delodajalcu.

Pri tem je priporočljivo uporabljati obstoječa orodja beleženja izkušenj kot so Moje izkušnje (za študentsko delo), Nefiks (za širši spekter neformalnega izobraževanja), Youthpass (za mladinsko delo) ter še ostala orodja, ki jih imajo druge organizacije.

O tem, kako veliko izkušenj imajo marsikateri mladi, smo na e-Študentskem Servisu pripravili tudi natečaj #imamizkušnje. Zmagovalci natečaja so lahko svoje izkušnje predstavili v kratkem videu. Kampanja je bila namenjena temu, da osveščamo mlade o tem, da imajo izkušnje in da jih znajo prepoznati. Zanimive filmčke, ki so nastali v tem procesu, si lahko pogledate na spodnjih povezavah:

- freeruner David

- oblikovalka Ajda

- popotnik Andraž

- baristka Lavra

- prodajalec Tomaž

- varuška Tamara

- študentka Nina, pomočnica v kopirnici

- slaščičarka Syu

Mladi teh izkušenj pogosto ne zapišejo niti v življenjepis. Te izkušnje pa so lahko tiste, ki naredijo razliko v postopku zaposlovanja. Kadrovik dobi na mizo (oz. bolje na e-mail) 100 prijav na delovno mesto ekonomista. Vse prijave so dokaj podobne, po formalni izobrazbi so kandidati ekonomisti, kot je predpisano v razpisu za delovno mesto. Kar pa naredi razliko med kandidati so različne delovne izkušnje, različne ostale aktivnosti, različne osebnostne lastnosti, itd. Zaradi tega je priporočljivo, da mladi vse svoje relevantne izkušnje (glede na delovno mesto) zapišejo v življenjepis.

Seveda pa te izkušnje niso pomembne zgolj na področju zaposlovanja, ampak tudi širše, v življenju na sploh.

Prav tako pa nas zanima, kako sta po vašem mnenje v Slovenskem prostoru povezana formalno in neformalno izobraževanje?

Formalno in neformalno izobraževanje sta komplementarna in se med sabo pomembno dopolnjujeta. Formalen sistem izobraževanja v Sloveniji je generalno gledano kvaliteten in zajema širok spekter šolajočih. Pri nas veliko mladih dokonča osnovnošolsko ter srednješolsko izobraževanje, hkrati imamo relativno veliko vpisa na terciarno raven študija. Neformalno izobraževanje je pomembno kot dopolnitev formalnemu izobraževanju in obratno. S procesi certificiranja in priznavanja neformalnega izobraževanja se procesa med sabo še bolj prepletata (npr. sistem nacionalnih poklicnih kvalifikacij). Hkrati pa je v današnji družbi ključno vseživljenjsko učenje, ki poudarja pomen konstantnega učenja v vseh obdobjih življenja in v vseh oblikah.

Vir: uredništvo mlad.si

Foto: Vesna Miloševič Zupančič

Natisni stran Natisni stran

Kategorije Intervjuji

Sorodni članki

Avtorji