Vsi se rodimo kot originali

make-up-artist-2361921_1920
25 sep2017
549

SLOVENIJA – Čas v katerem živimo, daje izredno velik pomen vizualnemu. Vizualna komunikacija je ena od glavnih panog npr. pri oblikovanju novih produktov, pri oglaševanju na najrazličnejših področjih. Sam izgled lahko velikokrat postane tudi kompenzacija za samo kakovost. Kupimo izdelek, ki super izgleda oziroma ima lično embalažo, čeprav je kvaliteta materiala zelo vprašljiva ali pa nemara izdelka v resnici sploh ne potrebujemo. Podobno, kot pri izdelkih je danes pri telesnem videzu, saj je ta pri vrednotenju ljudi postal izrednega pomena. Od telesa se pričakujejo zelo visoki vizualni standardi, ki so pogosto postavljeni tako visoko, da jih je praktično nemogoče doseči. Te zahteve so predstavljene z lepotnimi ideali, ki pa niso nekaj univerzalnega, temveč so relativni in se razlikujejo skozi različna časovna obdobja, geografijo, vrednote ipd.. Ker telesna okupacija danes ni več teževa le mladih deklet, ampak se kot vedno večji problem kaže tudi pri mladih fantih, smo o samopodobi mladih nekaj vprašanj zastavili predavateljici in svetovalki s področja (telesne) samopodobe, dr. Luciji Čevnik, bivšo sodelavko Mladinskega kulturnega centra Slovenj Gradec.  

people-2600792_1920

Na samopodobo vplivajo tudi različni dejavniki, od medijev, lepotne in modne industrije, nerealni lepotni ideali.

Marsikdo enači pomen pojmov samopodobe, samospoštovanja in samozavesti, kljub temu, da med njimi obstajajo razlike. Kako bi na kratko opisali pojme?

Pojmi niso sinonimi, čeprav se medsebojno prekrivajo. Pojem samopodobe je vsekakor najobširnejši in najkompleksnejši. Naša samopodoba je del naše osebnosti. Gre za večdimenzionalen konstrukt družbenega in psihološkega. Samopodoba se oblikuje z množico impulzov, na eni strani na nas vpliva družbena realnost v kateri živimo, na drugi so naše osebne izkušnje, doživljanja, percepcija. Vse to tvori našo predstavo o nas samih, podobo o sebi, torej, kako sami sebe vidimo in doživljamo. Samopodoba tudi ni nekaj, kar je dokončno definirano. Je fleksibilna, lahko se spreminja npr. z leti, na podlagi novih izkušenj, z novim vedenjem. Je pa res, da so temelji samopodobe oblikovani v zgodnjem otroštvu in  spremembe teh temeljev terjajo precejšen napor in vztrajnost. Sploh, kadar poskušamo negativno samopodobo preobrniti v pozitivno.

Če je naša samopodoba pozitivna, smo se sposobni samospoštovati in ceniti kljub temu, da se zavedamo, da nismo popolni in idealni. Torej se znamo spoštovati kljub našim lastnim napakam, nepopolnostim. Sprejemamo se takšne, kot smo. Tudi samozavest je povezana s samopodobo ampak je bolj situacijska. Samozavestni se zavedajo svojih sposobnosti in verjamemo vanje. Pripravljeni so kdaj tudi tvegati, četudi vedo, da jim lahko spodleti.

Kakšno vlogo ima samopodoba mladih na ostala življenjska področja (socialno mrežo, uspeh v šoli)?

Veliko. Čeprav bi mogoče sklepali, da imajo ljudje s pozitivno samopodobo širšo socialno mrežo in so v šoli uspešnejši, temu ni nujno tako. Pri grajenju socialne mreže je namreč pomembnejše ali smo npr. introvertirani ali ekstrovertirani. Nikakor pa ne moremo posploševati, da imajo vsi introvertirani negativno samopodobo. Tudi na podlagi učnega uspeha so moje izkušnje, da je med učenci z odličnimi ocenami zelo veliko takšnih, ki imajo ekstremno slabo samopodobo. V teh primerih gre za fenomen kompenzacije, kjer narcisoidni posameznik, da ohranjanja pozitivno samopodobo, nujno potrebuje zunanje potrditve. Lahko so to ocene, telesni videz, materialne dobrine, uspeh v športu, kasneje uspeh v službi, kariera ali denar. Nekaj, s čimer nekdo zapolnjuje svoj notranji manko. V kolikor so mu ti zunanji dejavniki odvzeti ali jih me more doseči, se pokaže, da so ti ljudje v resnici izredno nezadovoljni sami s seboj. Mladi, ki imajo »zdravo« samopodobo, se lahko sprejemajo takšne, kot so. Uživajo v svoji povprečnosti, če lahko temu tako rečemo. Ne potrebujejo nič zunanjega, kar bi jim dajalo občutek samovrednosti. Takšni mladi bodo tudi kritiko razumeli zgolj kot kritiko in ne kot napad na njihovo osebnost. Morebitni negativni komentarji na račun določenih osebnostnih lastnosti, veščin ali tudi telesnih delov, ne bodo vplivali na njihovo samovrednost. Tudi šolska ocena je z vidika pozitivne samopodobe, le ocena nekega znanja, ne pa ocena osebne vrednosti. Če nisem odličnjak, to vendar ne pomeni, da sem ničvreden. Pozitivna samopodoba nas pelje skozi življenje tako, da nas porazi ne spravijo na kolena. Zavedamo se, da jih lahko enostavno prestopimo in se ob njih učimo.  Naš šolski sistem nas sigurno ne nagovarja h grajenju pozitivne samopodobe. Zelo močen dejavnik vpliva na našo samopodobo so tudi (nerealna) pričakovanja naših staršev.

friends-1390679_1920

Vpliv medijev in sovrstnikov na samopodobo mladih.

Imate mogoče kakšne podatke/oceno kakšna je samopodoba mladih v Sloveniji?

Samopodoba mladih v Sloveniji je precej slaba, mogoče bi se tukaj osredotočila predvsem na telesno samopodob, kot eno od danes zelo ključnih dejavnikov samopodobe kot takšne. Če gledamo raziskave med najstniki (npr. HBSC), so bile mlade Slovenke še do nedavnega v samem vrhu glede nezadovoljstva s svojim telesnim videzom. Na splošno se samopodoba in zadovoljstvo s seboj med mladimi znižuje. Na to vplivajo različni dejavniki, od medijev, lepotne in modne industrije, nerealni lepotni ideali. Vse pogostejše so tudi različne oblike motenj hranjenja.

Kateri dejavniki po vaših izkušnjah najpogosteje vlivajo na samopodobo najstnikov?

Zelo ključno vlogo pri oblikovanju naše samopodobe imajo ljudje, ki nas vzgajajo. To so naši starši oz. skrbniki. Ker so ti v zgodnjem obdobju naše »ogledalo«, se naše samozaznavanje in posledično samovrednotenje (samopodoba) oblikuje s tem, kako ti reagirajo na naše vedenje. Zelo je pomembno ali smo kot otroci ljubljeni in sprejeti brezpogojno. V kolikor pa nam je ljubezen izkazana le, kadar zadovoljujemo določena pričakovanja naših skrbnikov, se vse prehitro naučimo, da moramo bolj kot sebe, poslušati druge. Tako odrastemo v osebe, katere samopodoba je zelo odvisna od mnenj, pričakovanj in zadovoljstva drugih.

Drug močen faktor vpliva so mediji ter vrstniki. Na vsakem koraku smo bombardirani z lepotnimi ideali, ki nam narekujejo smernice »lepega« telesa. S porastom različnih socialnih omrežij, je ta fenomen dobil nove razsežnosti. Poudarjanje telesnega videza, primerjanje z drugimi na socialnih omrežjih, komentarji na račun telesnosti, zasmehovanje drugačnosti, to je del vsakodnevne realnosti. Telesni videz je postal središče okoli katerega se odvija vsakdan mladih.

Kaj pomaga mladim, da izboljšajo svojo telesno samopodobo? Kaj bi jim na tem področju svetovali?

Zelo koristi, če si omejijo čas, ki ga preživijo pred ogledalom in na socialnih omrežjih. Pomembno je, da se nehajo primerjati z drugimi ter, da se izogibajo oddajam, programom,  portalom in revijam, ki jim vzbujajo občutek, da taki, kot so, niso dovolj dobri. Družba v kateri živimo neprestano poudarja pomen originalnosti, izvirnosti, avtentičnosti, ko pa pridemo do področja telesnosti, si vsi želimo le eno in isto (vitko, natrenirano, retuširano in mlado) telo. Pisatelj John Mason je enkrat izjavil: “Rodili ste se kot originali. Ne umrite kot kopije.”

cup-2218405_1920

John Mason: “Rodili ste se kot originali. Ne umrite kot kopije.”

Kako pomembno vlogo imajo pri mladih po vašem mnenju mladinski delavci na področju telesne podobe?

Zelo pomembno je mlade osveščati, da idealizirano telo, ki ga prodajajo mediji, kozmetična in modna industrija ni realno telo, sploh pa ne kakršenkoli normativ oz. povprečje, temveč konstrukt. Tukaj je vloga mladinskih delavcev zelo pomembna. Ti imajo možnost mladim predstaviti, da so različna telesa realnost, ki ji ni moč ubežati. Vlogo mladinskih delavcev vidim tudi pri ozaveščanju mladih o različnih negativnih razsežnostih in vplivih, ki jih imajo socialna omrežja, mediji in komercialna obvestila na pojav negativne telesne samopodobe.

Vir in foto: uredništvo mlad.si

 

 

Natisni stran Natisni stran

Kategorije Mnenja

Sorodni članki

Avtorji