V dialogu s podpredsednikom Evropske komisije Dialog z državljani - podpredsednik Evropske komisije Frans Timmermans.

image2
04 sep2017
306

LJUBLJANA – V ponedeljek, 4.9.2017, je potekal Dialog z državljani, priložnost, ki so jo izkoristili tudi mladi in svoja vprašanja tako naslovili na Fransa Timmermansa, prvega podpredsednika Evropske komisije. Pogovor je bil organiziran z usmeritvijo v prihodnost Evropske unije. Evropska komisija je predstavila nekaj možnih scenarijev razvoja. Po vsej Evropi teče javna razprava o prihodnosti Evrope. Pridružujemo se ji tudi v Sloveniji.

image3

V dialogu s podpredsednikom Evropske komisije.

Podpredsednik Evropske Komisije Frans Timmermans je uvodoma spregovoril o upoštevanju prava in pomembnosti načelnosti pri tem. Na vprašanje moderatorja, Igorja E. Berganta o aktivnosti EK glede skrbi nad upoštevanjem prava pri vprašanjih med 2 državama članicama, pa je visoki evropski politik direktno omenil obdobje Hrvaške izpred vstopa v EU in jasno opredelil njeno odgovornost, da sledi obljubam iz tistega obdobja in skupaj s Slovenijo reši mejno vprašanje. To je opredelil kot interes Evropske Komisije.

Prvo vprašanje iz občinstva je prišlo ravno iz mladih vrst, s strani predstavnika Transparency International Slovenia. Glede ogroženosti upoštevanja prava in ukinitvi evropskega poročila o korupciji je Timmermans odgovoril, da so poročilo objavili pred nekaj leti, nakar pa so ugotovili, da se po objavi o njem ni veliko razpravljali. Zato so, kot pravi, vprašanja o evropski korupciji, del širših debat in usmerjena v ciljne dialoge.

Matic, predstavnik Mestnega mladinskega sveta Maribor je podpredsednika povprašal o aktivnostih EK glede urejanja odnosov med prebivalci dveh članic. Kot pravi, vprašanja o mejah recimo, po njegovem, ne bi smela vplivati na življenja ljudi, na katerikoli strani. Poudaril je, da bo Evropska Komisija vztrajala pri uveljavitvi rezultatov abritražne odločitve. Žiga Štajnbaher, prav tako v studiu v Mariboru, je konkretiziral svoje vprašanja o glasovalni pravici Poljske v EU, obenem pa je vprašanju dodal tudi morebitne pravice Hrvaške. Odgovor je podpredsednik EK začel z jasno razdelitvijo obeh problemov. Glede Poljske je povedal, da v nekaterih dejanjih vidi grožnje pravni državi in poudaril, da ostaja optimist, da se bo do rešitve prišlo prek dialoga, ni pa izključil pravnih vzvodov. Glede mejnega spora je Timmermans povedal, da hiteti ne želi in da ostaja optimist, da se bo zadeva pozitivno zaključila, in še enkrat pozval obe državi, da uveljavita arbitražno odločitev.

Glede odločitve in dejanj Evropske Komisije pri ohranjanju neomejenih prehodov skozi državne meje članic je Frans Timmermans opozoril, da se trenutno nahajamo v izjemno kritičnem času, ki diktira težjo ohranjanje in varovanje zunanjih meja EU, kar pa posledično omogoča nekaterim članicam EU, da za omejen čas varujejo svoje meje, kar pa se, kot je poudaril Timmermans, mora zaključiti v obdobju 6 mesecev. Podpredsednik je tematiko zaokrožil z odgovor na vprašanja o morebitni skupni zunanji mejni straži, v kateri, kot pravi sam, vidi najlažjo rešitev.

Vprašanje migracij bo z nami še nekaj generacij! (F.T.)

Še en mlad udeleženec, Žiga, ki je poudaril, da ni predstavnik nobenega, je podpredsednika povprašal o suverenostih držav članic in vmešavanju EU v to področje, na kar je podpredsednik odgovoril, da se EU vtika v suverenosti takrat, ko država članica ne izpolnjuje obveznosti, ki se jim je zavezala v pristopni pogodbi, ali pogodbah z drugimi članicami.

Pravni red mora slediti razvoju brez omejevanja svoboščine. Najti moramo globalno rešitev! (F.T.)

Na vprašanje iz občinstva, o zasebnosti, je podpredsednik povedal, da tehnološki razvoj  teče s svetlobno hitrostjo, čemur nismo mogli biti priča nikdar. Pravni red mora temu po njegovem redno slediti, kar pa je težko. Vprašanje zasebnosti je izredno zahtevno pravi, saj prinaša veliko dvoreznih interpretacij. Poudaril je, da se Evropska Komisija trudi, da bi okrepila zavedanja o zaščiti zasebnosti državljanov Evropske Unije.

Karmen, dijakinja iz studia v Mariboru je podpredsednika vprašala o prihodnosti vpliva Brexita na študijske možnosti in mobilnost mladih v prihodnje. Podpredsednik je v odgovoru poudaril pomembnost zavedanja, da je za mlade Evropa prihodnost. Pohvalil se je s programom Erasmus, ki ga je označil za uspeh EU. Brexit dosedanje prakse ne bo spremenil v ničemer. Mladi bodo lahko še vedno potovali po Evropi in širili svoje kompetence, je poudaril.

Naslednje vprašanje iz občinstva je baziralo na ukrepih, s katerimi bi bilo možno zadovoljiti razkorak med uporabo in spodbujanjem rabe digitalnih tehnologij in zlorabo tehnologije. Internet je nekaj kar šterjemo za samoumevno in bo vedno pomembnejši v našem življenju, je poudaril podpredsednik. Eno izmed prvih žrtev nekontroliranega nadzora nad novimi tehnologijami je identificiral v resnici. Po njegovem namreč nikoli nismo videli toliko teorij zarote kot v preteklem času. Narasli so nasilni izrazi, ksenofobija in sovraštvo na internetu, zaradi česar moramo po mnenju podpredsednika EK vzpostaviti sistem nadzora na tem področju.

Predstavnik Zveze prijateljev mladine Slovenije je izpostavil pomembnost participacije mladih in mladine pri vprašanjih, ki se tičejo tudi njih. Analize eurobarometra kažejo, da v večini držav članic, ljudje pravijo, da niso slišani, še manj pa to prepoznavajo med mladimi v lastnih vrstah. To podpredsednik pripisuje ostankom paternalistične družbe, ki pa ne obstaja več. “Želimo si vključenih državljanov,” je poudaril. Po besedah podpredsednika je za aktivno participacijo mladih, le te potrebno prvo vzgojiti kot aktivne državljane, kar pa kot pravi, izginja iz programov članic, ko govorimo o področjih dela z mladimi.

Zadnje vprašanje iz studia v Mariboru pa je naslovilo problem birokratskih ovir, prišlo je iz vrst Slovenske filantropije. Podpredsednik Timmermans se je s problemom strinjal in opozoril, da je EU postala obsedena z nadziranjem in preverjanjem, saj obstaja veliko tveganje o nepravilnem ravnanju z davkoplačevalskim denarjem. “To moramo popraviti, saj lahko tako pomagamo nevladnim organizacijam, še posebej tistim manjšim,” je poudaril Timmermans. Rešitve vidi v optimizaciji in poenostavitvi navodil, pomoči nevladnim organizacijam s spletnimi orodji, kolektivno organizacijo, itd.

Glede vključevanja tretjega sektorja v nadzorne mehanizme institucij, pri boju z javnim zaupanjem pravi, da si v naši družbi politiki, čeprav se nekateri trudijo, ne morejo več privoščiti obljub na 4 leta. Zaupanje, kot pravi podpredsednik, ni več tako močno. Tretji sektor je raznolik in številčen, zato se morajo te organizacije organizirati, zato da bodo lahko vplivali na odločevalce. Podpredsednik je kot primer predstavil ženska ginbanja na Poljskem, ki jim je, s protesti na ulici, uspelo ustaviti neustrezno zakonodajo, ki so jo pripravljali odločevalci.

Pogovor je del niza dialogov z državljani – javnih srečanj, ki jih Evropska komisija pripravlja po vsej EU.

V katero smer želimo, naj gre Evropska unija v prihodnje? Kako danes razumemo vrednote, na katerih je nastala, kot so demokracija, človekove pravice, vladavina prava? Koliko je med nami še solidarnosti, odprtosti in zaupanja, če jo želimo ohraniti in razvijati? Frans Timmermans bo odgovarjal na vprašanja publike v studiu.

21034617_1540004296046344_4010480374185995994_n

SPOMNIMO – Razprava o mladih in o prihodnosti Evropske unije se je odvijala tudi v začetku letošnjega leta, ko so mladi v Festivalni dvorani v Ljubljani, debatirali s predsednikom Evropske komisije Jean Claude Junckerjem, predsednikom Vlade RS, dr. Mirom Cerarjem in evropsko komisaroa za mobilnost in promet Violeto Bulc. Več

Vir in foto: uredništvo mlad.si

Natisni stran Natisni stran

Kategorije Članki Strukturirani dialog

Sorodni članki

Avtorji