Prihaja Evropski teden mobilnosti Intervju z nacinalno kooridnatorko programa ETM mag. Polono Demšar Mitrovič.

195a608f7f9ea9067076-lpp-avtobus-ljubljana
12 sep2017
72

LJUBLJANA - V soboto, 16. septembra 2017, se začenja Evropski teden mobilnosti, ki letos poteka pod sloganom “Združimo moči, delimo si prevoz”. Ob tej priložnosti smo na uredništvu mlad.si za intervju prosili nacionalno koordinatorko projekta v Sloveniji mag. Polono Demšar Mitrovič. Ob zavedanju, da trenutne oblike mobilnosti niso trajnostne, poteka promocija in organizacija evropskega tedna mobilnosti ravno s ciljem vzpodbujanja sprememb naših navad, načinov razmišljanja in prometnih praks v bolj trajnostno naravnane in človeku prijazne pristope. V pogovoru z nacionalno koordinatorko boste izvedeli, kako pri projektu sodelujejo lokalne skupnosti, komu je namenjena letošnja konferenca o trajnostni mobilnosti, kateri so primeri dobrih praks trajnostnih oblik mobilnosti in kot zanimivost, kaj ljudi najbolj spodbudi k razmisleku o izbiri prevoznega sredstva.  

Lahko na kratko predstavite namen in cilj projekta Evropski teden mobilnosti, ki se bo odvijal med 16. in 22. septembrom v Ljubljani?

Evropski teden mobilnosti poteka na pobudo Evropske komisije in se odvija širom Evrope in drugih držav sveta že od leta 2002 in letos poteka že 16 leto zapored. Razvila se je iz pobude dneva brez avtomobila, ki so ga prvič izvedli v Franciji nekaj let pred tem. Osnovni namen tega tedna je promovirati trajnostne oblike mobilnosti, to se pravi spodbujanje hoje, kolesarjenja, uporaba javnega prevoza in drugih alternativnih oblik mobilnosti na račun tega, da zmanjšamo uporabo osebnega avtomobila.

Kako to početi? Seveda ni dovolj, če to počnemo samo ta teden, vse občine pridno delajo že celo leto, bistveno je, da pripravljajo trajne ukrepe, ki dejansko ponudijo možnost za spremembe potovalnih navad, kar pomeni, da recimo zgradijo pločnike v mreži sprehajalnih površin v naseljih, da gradijo kolesarske steze,  P+R (parkiraj in presedi) sisteme, postajališča za avtobuse, uvajajo razne sheme deljenja oz. souporabe prevoza, kar je letošnja tema in podobne stvari. Čas Evropskega tedna mobilnosti pa je namenjen predvsem temu, da v tem času še bolj intenzivno promoviramo aktivnosti, da ozaveščamo javnost in da ljudi čim bolj seznanimo z okolju bolj prijaznimi oblikami mobilnosti.

demsar-mitrovic-002-jm-57e4d3f2356d4.jpg.cut.s-57e4d41bdbebb.jpg.600px

Intervju z nacionalno koordinatorko programa Evropskega tedna mobilnosti mag. Polono Demšar Mitrovič. Foto: Finance.

K sodelovanju vabite tudi lokalne skupnosti? Kakšen je odziv in kakšne aktivnosti z namenom ozaveščanje izvajajo občine?

Slovenske občine so prepoznale ukrepe trajnostne mobilnosti, kot koristne za svoje občane. Vidijo, da jim s tem ponudijo na splošno boljšo kvaliteto bivanja v naseljih. Vsako leto se tako vključi več občin, naši podatki zadnjih petih let, od kar naše ministrstvo v Sloveniji vodi to pobudo pa kažejo, da če smo imeli leta 2013 34 občin, jih imamo letos 71. Tudi ti podatki kažejo, da se je pobuda prijela in da jo občine vedno bolj kvalitetno izvajajo.

Letos februarja je Ministrstvo za infrastrukturo in Slovenska platforma za trajnostno mobilnost organizirala prvo nacionalno konferenco o trajnostni mobilnosti z naslovom »Čista in inteligentna mobilnost za vse«. Komu je bila konferenca namenjena in kakšni so bili rezultati?

Tudi dogodki, ki jih organiziramo na nacionalni ravni, torej konference, so bile prepoznane kot zelo uporabne. Prvo leto smo organizirali konferenco za lokalne koordinatorje (posamezne občine imajo svojega koordinatorja) in nekatere druge ciljne skupine strokovnjakov, ki delujejo na tem področju. Udeležba je bila okoli 40 do 50  prijavljenih. Vsako leto smo s tem nadaljevali, ker smo ugotovili da ljudem, ki se s tem ukvarjajo na lokalni ravni je pomembno, da so povezani z Evropo, s primeri dobre prakse od drugod in po Sloveniji, da se želijo o tem pogovarjati in si izmenjevati izkušnje. Tako, da smo morali v lanskem letu registracijo zapreti že pri 120 prijavah, ker je bil interes zelo velik. Konferenca je bila namenjena lokalnim koordinatorjem ETM-ja, z letošnjim letom pa smo konferenco odprli širše, zaradi projekta celostnih prometnih strategij. Od lani naprej je princip, da slovenske občine drugače urejajo promet v svojih lokalnih okoljih s celovitim pristopom, kjer pogledajo potrebe in potovalne navade vseh prebivalcev od otrok, starejših, zaposlenih, invalidov…, da izvejo kakšne so potrebe in želje občanov. V tem procesu je zelo pomembna tudi participacija javnosti. Na konferenco smo poleg lokalnih koordinatorjev ETM povabili strokovnjake iz občin, , ki so zadolženi za pripravo celostne prometne strategije in odziv je bi znova tako velik, da smo napolnili vse registracijske sedeže.

Vaše ministrstvo v sodelovanju  z Ministrstvom za zdravje, Agencijo RS za okolje, Mladinsko zveza Brez izgovora Slovenija in AVP. 20. Septembra organizirate tudi Nacionalno mladinsko konferenco o trajnostni mobilnosti za mlade? Kakšen je odziv mladih? In kakšno je po vašem mnenju razmišljanje mladih o alternativnih oblikah mobilnosti?

Pobuda je pravzaprav prišla iz vrst mladih. Na ministrstvu smo dobili predlog za sodelovanje ali dogodek ravno od mladinske zveze Brez izgovora Slovenija, ki je soorganizator te konference in na ministrstvu za infrastrukturo vodimo medresorsko delovno skupino za trajnostno mobilnost, kjer smo se o predlogu pogovarjali in ugotovili, da je to zelo dobra stvar, ki je do zdaj še nismo pokrili. Dejstvo pa je, da moramo delati celostno, da pokrijemo čim več ciljnih skupin, zato smo se odločili, da bomo letošnji ETM namenili prav temu. In glede na to, da interes izhaja z mladih in da so mladi soorganizatorji, je izziv pred konferenco temu primeren, kr imamo že zdaj čez 100 prijav. Pozitivno pa je tudi, da se mladi štejejo od 15 do 29 let in če pogledamo med prijave ugotovimo, da bodo na konferenci prisotne vse ciljne skupine od  dijakov iz različnih mest, študenti, mladi zaposleni in predstavniki resorjev in strokovnjakov, ki bodo z njimi na konferenci lahko debatirali o izzivih in potrebah mladih. Predvsem pa je pomembno, da mladi želijo na tem področju aktivno delovati tudi po dogodku in podajati svoje predloge za naprej.

ETM2016-pasica-728x90

Sedanja kombinacija načinov prevoza in goriv preprosto ni trajnostna. Kakšni so primeri dobrih praks iz tujine in pri nas?

Na tem mestu bi se morda osredotočila kar na letošnji slogan “Združimo moči, delimo si prevoz”. Ta povzema temo letošnjega Evropskega tedna mobilnosti, ki je vsako leto drugačna in letos poudarjam ravno deljenje oziroma souporabo pri prevozu. To je mogoče za Slovenijo novost zadnjih nekaj let, kljub temu, da je ta praksa v tujini ponekod že kar dolgo prisotna. Dober primer je Švicarski Zürich, kjer so souporabo osebnih vozil uvedli že pred 70 leti. Švica je poleg Nemčije tudi država, ki ima tovrstno prakso najbolj razširjeno. V Sloveniji smo s temi oblikami začeli kasneje, kljub temu, pa so se zelo hitro in dobro prijele. Poznamo primere kot je npr. prevoz.org, pelji.me, za skupinsko vožnjo na daljših relacijah Go Opti. V to shemo souporabo pa štejemo tudi mestna kolesa, ki so bila najprej v Parizu. V Ljubljani so bili ljudje z začetka zelo skeptični, danes pa jih imajo že številna slovenska mesta. Zelo zanimiv je tud primer souporabe parkirnih mest, kar v Slovenijo šele prihaja, v tujini pa so v centrih parkirna mesta izredno draga, tako da si ljudje delijo tudi ta. S pomočjo aplikacij, si lahko ljudje skrajšajo čas iskanja in tudi nepotrebnega onesnaženja in gneče je posledično manj. Pri deljenju je potrebno še poudariti, da je bistveno, da imamo nek vmesnik, neko platformo, ki posreduje med ponudnikom in uporabnikom. To so lahko portali na spletnih straneh ali mobilne aplikacije in podobno. Zato veliko govorimo tudi o sodobnih tehnologija, ki podpirajo te oblike prevoza. Seveda pa ne želimo, da bi te prevladale, ker je javni prevoz še vedno bolj trajnosten in lahko prepelje večje število ljudi, je pa dejstvo, da v konkretnih primerih v Sloveniji, kjer imamo redko poselitev in kjer javni prevoz ne more tako učinkovito ponuditi tega, so ravno takšne oblike dobra dopolnitev obstoječim klasičnim načinom.

Avant2GO-car-sharing-Ljubljana-Slovenija

Slogan ETM 2017 “Združimo moči – delimo si prevoz”. Foto: Avant2GO car sharing.

Ali smo Slovenci dovolj ozaveščeni o področju trajnostne mobilnosti? Kakšni so na področju trajnostne mobilnosti načrti za prihodnost?

Trajnostna mobilnost kljub naraščajočemu interesu zanjo še vedno ni splošno prepoznana med širokimi ljudskimi množicami. Obstajajo tudi velike razlike med posameznimi ciljnimi skupinami. Najteže svoje potovalne navade spreminjajo ljudje, ki so že dolga leta vozniki osebnega avtomobila. Ozaveščevalne akcije in izobraževanje morajo biti podprti tako z izboljšanjem ponudbe (varne in sklenjene poti za pešce in kolesarje, časovno in finančno učinkovit javni prevoz, dobro delujoče sheme souporabe oz. deljenja vozil) ter z omejitvami (visoka cena parkiranja v mestnih središčih in podobno).

Trenutno je na Ministrstvu za infrastrukturo v pripravi javni razpis za sofinanciranje infrastrukture trajnostne mobilnosti v mestih in tudi za naslednje programsko obdobje načrtujemo spodbude, financirane iz sredstev kohezijske politike.

Kaj pa po vašem mnenju ljudi najbolj spodbudi k premisleku o izbiri načina prevoza?

Prvi slogani Evropskih tednov mobilnosti so bili zelo okoljski; za čistejši zrak, za boljše okolje. Potem smo se pa vprašali, kaj dejansko deluje na ljudi in smo šest ali sedem let nazaj opravili raziskavo, kjer smo z anketo ugotavljali, kaj konkretno v Sloveniji deluje na prebivalce. In rezultat je bil drugačen, ta je namreč pokazatelj, da ljudi okolje zanima na deklarativni ravni, v resnici pa niti ne in se jim zdi “daleč”. Kar deluje na ljudi je zdravje, ker tega sami in naprej občutimo in pa ekonomski vidik. Zato je bil tudi lanski slogan takšen, da je izpostavil ekonomski vidik. Zanimivo je, kako presenečeni so ljudje, ko si preračunajo, koliko prihraniš brez avtomobila. To temo nam bo prihodnji teden na konferenci predstavil tudi novinar Dela gospod Tavčar, ki že leto dni živi brez avtomobila (je pa res, da je v Ljubljani to veliko lažje, kot če se vsak dan voziš iz oddaljenih krajev). Zdravje in ekonomski vidik sta tista, ki bi ju bilo potrebno bolj intenzivno komunicirati. Mislim pa, da tudi današnji mladi to zelo dobro razumejo.

Kako pa vi osebno najbolj poskrbite za trajnostno mobilnosti?

Jaz živim v manjšem kraju v okolici Ljubljane, tako da uporabljam letošnji slogan souporabe avtomobila. Sem sopotnica v avtomobilu, v katerem smo dva do trije ljudje vsak dan. Po mestu pa za sestanke uporabljam kolo ali mestni avtobus.

Vir: uredništvo mlad.si

Foto: Svetovni splet

Natisni stran Natisni stran

Kategorije v fokusu

Sorodni članki

Avtorji