Pogled na izobraževanje 2017 Kazalniki OECD.

6e73d4251275f875056b06ba9bfc425d
13 sep2017
36

EVROPA - OECD je objavila mednarodni zbornik kazalnikov v izobraževanju Pogled na izobraževanje 2017. Slovenija je med državami, ki so po začetku krize najbolj krčile proračun za izobraževanje.

S publikacijo Pogled na izobraževanjeEducation at a glance Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) ponuja najobširnejši pregled izbranih mednarodno primerljivih podatkov o stanju in učinkih izobraževanja v 35 državah članicah OECD-ja in partnerskih državah. Podatki za Slovenijo so pridobljeni z raziskavo OECD-ja o znanjih in spretnostih odraslih, ki se je v Sloveniji izvajala leta 2015.

Za Slovenijo je mogoče iz zbranih podatkov EAG 2017 izpostaviti, da je zabeležen padec izdatkov za izobraževanje v obdobju od leta 2010 do leta 2014, velikost deleža sredstev za izobraževanje v celotnih javnih izdatkih se je v tem obdobju v Sloveniji zmanjšala najbolj v vseh državah OECD. Po drugi strani je naraščala vključenost v vrtec, kjer je Slovenija v svetovnem vrhu po vključenosti dvoletnikov v predšolsko vzgojo, vendar prednost do leta pred všolanjem izgubi, saj je delež vključenih petletnikov pod povprečjem držav OECD in EU.

Še vedno velja, da v Sloveniji v primerjavi z drugimi državami, več mladih zaključi srednješolsko izobraževanje, velika večina diplomantov srednješolskega izobraževanja v Sloveniji (več kot 90 %) je starih manj kot 25 let. Bolj pogosto kot njihovi vrstniki se dijaki v Sloveniji odločajo za izobraževanje po programih strokovnega in poklicnega izobraževanja.

Narasel je tudi delež mladih odraslih s pridobljeno terciarno izobrazbo (43 % mladih odraslih, starih 25–34 let), Slovenija je z 18-odstotnim povečanjem diplomantov terciarnega izobraževanja v enajstih letih do leta 2016 dosegla povprečje OECD in celo presegla povprečje EU (40 %). Področje znanosti, tehnologije, tehnike in matematike v Sloveniji pritegne več zanimanja študentov kot v povprečju OECD in EU, v primerjavi z drugimi državami je glede na podatke o prvič vpisanih v letu 2015 še posebej veliko zanimanje za pridobitev doktorata s področja naravoslovja in matematike. Terciarna izobrazba v Sloveniji je še vedno povezana z visoko dodano vrednostjo pri plači, saj terciarno izobraženi zaslužijo 71 % več kot srednješolsko izobraženi delavci (povprečje OECD 56 %).

Podatki v letošnjem EAG, pridobljeni z raziskavo OECD o znanjih in spretnostih odraslih (PIAAC), ki se je v Sloveniji odvijala leta 2015, kažejo tudi spodbudno sliko povečane medgeneracijske izobrazbene mobilnosti. Pri generaciji odraslih, starih 30–44 let, se je v primerjavi z generacijo odraslih, starih 45–59 let, za 16 % povečal delež tistih, ki so dosegli visokošolsko izobrazbo, čeprav je njihovi starši niso imeli.

Poudarki, preglednice in grafični prikazi s celotno publikacijo “Education at a Glance 2017” so dostopni na spletni strani OECD.

Vir in foto: uredništvo mlad.si in Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport

 

Natisni stran Natisni stran

Kategorije Novice

Sorodni članki

Avtorji