“Mladi ste eden ključnih stebrov družbe.” Intervju z ministrico za izobraževanje, znanost in šport dr. Majo Makovec Brenčič.

fb (18)
01 sep2017
672

SLOVENIJA – Na uredništvu mlad.si v 1. september vstopamo z objavo intervjuja, za katerega smo prosili ministrico za izobraževanje, znanost in šport dr. Majo Makovec Brenčič. V prijetnem vzdušju smo se z ministrico pogovarjali o pomenu povezovanja neformalnega in formalnega izobraževanja, novih trendih vpisa v šolske programe, vlogi Sveta Vlade RS za mladino, položaju mladih in njihovi aktivni participaciji v družbi. Ker se na uredništvu mlad.si zavedamo, da so za učinkovito delovanje mladinskega sektorja zelo pomembna ustrezna finančna sredstva, nas je zanimalo tudi, kaj lahko za rast mladinskega sektorja pričakujemo od ministrstva. Ob začetku novega šolskega leta, pa je nekaj spodbudnih besed ministrica namenila tudi vsem mladim.

Na mestu ministrice ste že več kot dve leti. Ob nastopu ste dejali, da so mladi pomemben partner vlade in da v to trdno verjamete.

Mladi ste pomemben partner, pa ne le za vlado, ampak ste eden ključnih stebrov družbe, predvsem pa njene prihodnosti. Vem, da to morda zveni kot oguljena fraza, ampak sama močno verjamem v mlade in v prihodnost, ki jo sooblikujete.

Na kakšen način uresničujete sodelovanje in skrbite za interese mladih?

Precej smo okrepili delovanje Sveta Vlade RS za mladino in tudi Sveta za študentska vprašanja. Z mladimi se pogosto srečujemo. Med nami je veliko več dialoga, kot v preteklosti, skušamo ga spodbujati in mislim, da je to tudi edini pravi način. Da si povemo, se poslušamo in da skupaj poskušamo narediti nekaj za boljši jutri mladih. Ampak najprej seveda že za danes. Zato je tudi znotraj Urada RS za mladino kar nekaj aktivacij tistih področij, ki so še posebej vezana na nacionalne mladinske organizacije, na mladinske centre, na organizacije za mlade.

fb (6)

Ministrica za izobraževanje, znanost in šport, dr. Maja Makovec Brenčič, foto: Tilyen Mucik.

Poleg vloge ministrice, opravljate tudi delo predsednice Sveta Vlade RS za mladino, ki spremlja in ocenjuje položaj mladih v družbi in mladinsko delo ter mladinsko politike? Kako ocenjujete delo mladinskega sektorja v Sloveniji in medsektorskega sodelovanja za reševanje problematike mladih, ki je tudi eden ključnih ciljev Urada RS za mladino?

Lahko povem, da so predstavniki organizacij v mladinskem sektorju dober in učinkovit sogovornik. Da zelo dobro vedo, kaj želijo in kam bi pravzaprav želeli usmerjati delo z mladimi. Tisto, kar smo na svetu Vlade RS za mladino skušali še spodbuditi, je dialog med in z vsemi resorji vlade in predstavniki mladih. Tudi rezultati se že kažejo. Denimo na področju pripravništev, skupaj z mladimi se sheme pripravljajo tudi na področju stanovanjske politike, znotraj Sveta Vlade RS za mladino delujejo nove delovne skupine, ki sodelujejo neposredno s posameznimi resorji. Na drugi strani močno spodbujamo strukturiran dialog z mladimi. To je odlična metoda vključevanja mladih v politični dialog. Kot primer dobre prakse velja omeniti letošnje srečanje vlade z mladimi, na katerem smo obravnavali aktualne teme, od podjetništva in podjetnosti, do izobraževanja (pripravništev), zdravstva, stanovanjske politike,  prihodnosti mladih ipd.

Katere dosežke lahko izpostavite iz Nacionalnega programa za mladino, ki ga je vlada sprejela leta 2015?

Julija smo na seji vlade obravnavali poročilo o izvajanju nacionalnega programa, ki kaže, da vlada postopno sledi zastavljenim ciljem. Posebej bi morda izpostavila projekt Aktivno državljanstvo za zaposlovanje mladih, ki ga financiramo iz evropskih virov. V nacionalnem programu so ukrepi stanovanjske politike, zdravja, izobraževanja podjetnosti oziroma podjetništva, je pa tudi izven tega programa vrsta spodbud, ki so nastali skupaj z drugimi instrumenti. Spodbujamo tudi povezljive ukrepe resorjev, ki to podpirajo.

Brezposelnost mladih v Sloveniji se je v zadnjih dveh letih precej znižala, zadovoljni smo lahko tudi z dejstvom, da smo ena od držav Evrope, ki na tem področju najbolj napreduje. Kaj so po vašem mnenju ključni vzroki, ki prispevajo k bolj pozitivnim kazalnikom?

Vesela sem, da se je zaposlovanje mladih močno izboljšalo. Po aktualnih podatkih o brezposelnosti mladih se je ta v primerjavi s preteklim obdobjem in še zlasti v primerjavi z obdobjem ekonomske krize precej zmanjšala. To gre pripisati tudi projektom, kot je Jamstvo za mlade, in aktivni politiki zaposlovanja, ostajajo pa še izzivi na posameznih področjih, kot na primer pripravništva in strokovni izpiti ter samostojen karierni razvoj. Kako lahko pri tem še pomagamo mladim, je vprašanje, ki ga izpostavljamo tudi na sejah Sveta ministrov EU.

fb (8)

Intervju z ministrico za izobraževanje, znanost in šport, dr. Majo Makovec Brenčič, foto: Tilyen Mucik.

Ko se je naše uredništvo prvič srečalo z vami, kot ministrico, smo vam zastavili vprašanje, ki se je nanašalo na možnosti študijskega programa mladinski delavec/delavka. Takrat ste odgovorili, da je potrebno počakati na potrditev nacionalne poklicne kvalifikacije, kateri bo sledila umestitev izkušenj, kot podlaga za razmislek o študijskem programu. So se s potrditvijo NPK mladinski delavec/delavka možnosti za študijski program povečale?

Veseli me, da smo po kar nekaj letih dobili nacionalno poklicno kvalifikacijo mladinskega delavca/delavke. Še letos bomo razpisali  sredstva za zaposlitev več kot 140 mladinskih delavcev. Kako in na kakšen način pa se bodo institucije odločile za pripravo tovrstnih programov, pa je v njihovih rokah. Visokošolske institucije so avtonomne pri pripravi in razvoju programov. Vsi skupaj si želimo, da so mladinski delavci in vsi, ki se ukvarjate z mladinskim sektorjem, kompetentno obogateni. Nadejam se, da bo koncept mladinskega delavca, kot smo si ga zastavili in je potrjen, skupaj z vsemi izkušnjami, ki bodo nastale, dobil zaokroženo celoto v vseh kriterijih, vseh pričakovanjih, kompetencah, ki jih mladinski delavec mora imeti in na koncu tudi v čim bolj kakovostni izvedbi.

Kakšni so trenutni trendi vpisa v srednješolske in študijske programe? Zgleda, da danes mladi pri svojih odločitvah za izbiro poklica veliko bolj sledijo znanju, ki je na trgu bolj zaposljiv, kot svojim lastim željam, kaj bi v življenju počeli?

Trenutno je največje povpraševanje po poklicih s področja strojništva, zdravstva, gostinstva, turizma, elektrotehnike, računalništva. Vse več povpraševanja je po tistih, ki zaključijo strokovno in poklicno izobraževanje, hkrati pa se okoli 40 odstotkov mladih v generaciji še vedno odloča za gimnazijske programe. Na trgu dela narašča povpraševanje po različnih poklicih. Del tega smo spodbudili tudi s krepitvijo poklicnih programov, pripravljenih v sodelovanju z gospodarstvom. Tako smo na Ravnah na Koroškem odprli srednješolski program metalurga, ker je tamkajšnje gospodarstvo izkazalo velik interes in bo tudi podprlo dijake in dijakinje, da čim prej kompetentno pridobijo znanja za opravljanje poklica.

Na visokošolskem področju se približno dve tretjini generacije odloča za nadaljevanje izobraževanja v višjih oziroma visokošolskih študijskih programih. Ta trend se iz leta v leto ohranja, študijski interes pa je zelo različno razporejen med programe.

Z letošnjim letom prvič poskusno uvajate vajeništvo, ki bo pripomoglo tako k zmanjšanju brezposelnosti, kot lažjemu prehodu na trg dela za mlade. Si je mogoče podobne prenove izobraževanja obetati v prihodnosti tudi za druge programe poleg poklicnega izobraževanja?

Ena izmed pomembnih strateških usmeritev ministrstva v času mojega mandata je čim bolj povezovati izobraževanje in gospodarstvo. To ne pomeni, da se takoj odzovemo na vsako trenutno potrebo gospodarstva, temveč da si skupaj začrtamo, kako lahko znotraj programov dosežemo aktualna znanja. Zato bomo jeseni ustanovili posvetovalno telo gospodarstvenikov, da bi skupaj razmislili o krepitvi potrebnih kompetenc mladih. Izobraževanje je tek na dolge proge. Spremembe v šolskem polju so zahtevne, zato morajo biti premišljene in hkrati strukturirane na način, da se odzivajo na potrebe okolja in družbe. Pri tem pa ne smemo zanemariti temeljnega znanja, ki je podlaga za nadgrajevanje. Pomembno je, da je temeljno znanje trdno, hkrati pa, da se zna sistem odzivati na novosti in morebitne spremembe. Pomembno je tudi, da znamo biti fleksibilni v nekaterih delih programa, nekatere pa zelo trdno ohranjati. Veseli smo, da mladi znova in znova kakovost slovenskega izobraževanja dokazujejo tudi na mednarodni ravni.

fb (15)

Dr. Maja Makovec Brenčič, foto: Tilyen Mucik.

Potrebe trga zahtevajo od mladih ogromno znanj, ki niso nujno vezana na formalno izobraževanje, ampak ogromno kompetenc mladi pridobijo tudi preko neformalnega izobraževanja in prostovoljstva. Kako pomembno se vam zdi neformalno izobraževanje?

Neformalno izobraževanje je zelo pomembno, seveda pa nikoli ne more biti tako učinkovito, če zraven ni tudi formalnega. Formalni del je temelj, ki nam da zagon za življenjsko pot oziroma določene predpogoje. Neformalni del pa je krepitev predvsem življenjskih, osebnih kompetenc, ki so čedalje bolj pomembne. Delodajalci namreč natančno pregledajo tudi tisti del življenjepisa mladih, kjer je zapisano, kje vse so bili aktivni, samoiniciativni, kako so delovali v timskih projektih, morda v nevladnih organizacijah, kako so aktivni kot državljani, pri pomoči drugim, pri učenju drug drugega, pri sovrstniški pomoči in podobno. Neformalno izobraževanje in formalno izobraževanje morata torej iti z roko v roki.

Menite, da se organizacijam, ki se ukvarjajo z neformalnim izobraževanjem, namenja dovolj sredstev?

Za prihodnje leto smo si izborili pol milijona več za Urad za mladino. Tudi to je znak, da ta vlada misli resno na področju krepitve mladinskega sektorja. Zakaj to poudarjam? Zato, ker bi želeli znotraj tega izvesti tudi evalvacijo Nacionalnega programa in obenem preveriti, katerim področjem je treba nameniti več sredstev. Prav mladinske organizacije in organizacije za mlade so tiste, ki se ukvarjajo z opolnomočenjem mladih skozi različne oblike izobraževanja.

V mesecu maju je potekala tematska seja Vlade RS na temo mladih. Mladinski sektor je izpostavil pomanjkanje sredstev in predlagal povečanje tega za 100%? To so izpostavili tudi v sklopu strukturiranega dialoga. Ker mladinski sektor spada pod vaše resorno ministrstvo, nas zanima, kje je trenutna situacije v zvezi s povečanjem sredstev za sektor in odkrito, kaj lahko pričakujemo in ali še imate kakšne druge načrte za rast mladinskega sektorja?

Kot že rečeno, za leto 2018 smo za sofinanciranje programskih aktivnosti Urada za mladino zagotovili pol milijona evrov več, kot v letu 2017. Velik del teh sredstev bo namenjenih sofinanciranju programov mladinskega dela, ki ga izvajajo organizacije v mladinskem sektorju. Poleg tega bo še letos objavljen javni razpis “Zaposlitev na področju mladinskega dela v mladinskem sektorju,” s katerim bomo s pomočjo evropskih kohezijskih sredstev financirali 140 zaposlitev mladinskih delavcev v organizacijah v mladinskem sektorju. Gre za sredstva v višini več kot 1,5 milijona evrov.

V mladinskem sektorju nameravamo nadaljevati z obstoječimi aktivnostmi, ki se nanašajo na nacionalno poklicno kvalifikacijo mladinski delavec, opravili bomo posvet o evalvaciji Nacionalnega programa za mladino in preučili, kako lahko izboljšamo njegovo uresničevanje.

Kot ministrica za izobraževanje ste se že dvakrat udeležili dogodka strukturiranega dialoga (v Novem Mestu in Ljubljani), kjer ste skupaj z mladimi razpravljali o pomembnih temah na področju izobraževanja, zaposlovanja in podjetništva mladih. Kje zase, kot za ministrico, vidite prednosti v tovrstnih srečanjih?

Izpostaviti velja, da smo imeli v Lendavi tudi strukturiran dialog z evropskim komisarjem Tiborjem Navracsicscem, v katerem smo naslavljali večinoma teme, ki zadevajo mlade. Govorili smo o medkulturnem dialogu in si povedali, kako potekajo nekatere aktivnosti, kaj pravzaprav še manjka, kaj še izboljšati na področju izobraževanja, kaj na področju zaposlovanja, kaj na področju podjetništva itd. To so teme, ki zadevajo evropskega mladega človeka, ne glede na to, od kod prihaja. Tudi ko se ministri srečujemo na evropskem svetu ministrov, se veliko pogovarjamo o teh temah. Ena ključnih, ki je naše vezivo, pa je seveda aktivno državljanstvo. Kako povečati, spodbuditi participacijo mladih.

Menite, da so mladi v Sloveniji dovolj odzivni na družbeno dogajanje, v smislu aktivnega državljanstva? Strukturiran dialog je na primer ena izmed možnosti, ki jo lahko mladi izkoristijo za lažjo participacijo v družbo in neposreden stik z najvišjimi odločevalci. Kako na ministrstvu spodbujate mlade k aktivnemu vključevanju v družbo.

S pomočjo različnih evropskih projektov v izobraževalnem procesu močno spodbujamo področje aktivnega državljanstva. Že otrokom želimo povedati, kaj pomeni aktivno državljanstvo, tudi zato imamo državljansko vzgojo. Pomembno je, da znamo ubesediti, kaj vidim v družbi, kaj čutim v njej, kaj se me dotika v družbi, kako lahko to povem. Morda najprej svojim sovrstnikom in v okolju, ki me sprejema. Pomembno je spodbuditi občutenje pripadnosti in želje po ustvarjanju skupne prihodnosti. Prav mladinske organizacije in mladinski centri na lokalni ravni so to začeli močno spodbujati, seveda pa je še veliko priložnosti.

Pomembno je, da je vlada v partnerskem odnosu z mladimi. Ne moremo in smemo drug brez drugega. Ministrstvo lahko sistemsko in institucionalno marsikaj spodbudi, na drugi strani pa je seveda naša skupna domena, v kolikšni meri bomo drug do drugega odzivni in koliko te instrumente, ki že obstajajo, tudi uporabljamo.

“Pomembno je, da je vlada v partnerskem odnosu z mladimi. Ne moremo in smemo drug brez drugega.” dr. Maja Makovec Brenčič

Meseca maja je Vlada imenovala novega v.d. direktorja Roka Primožiča, ki ga na področju mladinskega dela odlikuje ogromno izkušenj. Kaj lahko po vašem mnenju Uradu in sektorju doprinese nov v.d. direktorja?

fb (19)

Dr. Maja Makovec Brenčič, foto: Tilyen Mucik.

Veliko. S svojimi izkušnjami in znanjem. So pa seveda tudi pričakovanja velika. Sama sem zelo vesela, da znamo in zmoremo sodelovati z mladimi, ki prinašate novo energijo in jasno videnje, kdo ste, kaj ste in kaj želite biti. Rok to pooseblja. Prav je, da tudi  v javni, državni upravi pokažemo, da zaupamo mladim in verjamemo v vas.

Začelo se je novo šolsko leto, osnovnošolci in srednješolci so že sedli za klopi, fakultete bodo svoja vrata ponovno odprla prihodnji mesec. Kaj bi želeli ob začetku leta sporočiti učencem, dijakom in študentom?

Naj bodo v novem šolskem letu vedoželjni. Zvedavi tako, da bo v novem šolskem letu novih znanj in tudi tistih, že pridobljenih, čim več. Predvsem pa naj uživajo v šoli, naj si naredijo šolo lepo, takšno, kot si jo želijo. Tudi tako, da bodo drug drugemu pomagali takrat, ko ni najlažje.

Vir: uredništvo mlad.si

Foto: Tilyen Mucik

Natisni stran Natisni stran

Kategorije Intervjuji Nacionalno

Sorodni članki

Avtorji