“Moja ideja ni posegati v sektor, temveč okrepiti soupravljanje sektorja.” Intervju z v.d. direktorja Urada RS za mladino Rokom Primožičem.

FB (28)
11 avg2017
1,562

SLOVENIJA – Ob mednarodnem dnevu mladih, ki ga obeležujemo 12. avgusta 2017, smo na uredništvu mlad.si za intervju prosili v.d. direktorja Urada RS za mladino Roka Primožiča. Bogate izkušnje s področja mladinskega dela so diplomiranemu pravniku prinesle dovolj kompetenc, da ga je Vlada RS meseca maja imenovala za novega v.d. direktorja Urada RS za mladino. Kljub dobremu poznavanju sektorja, se Rok Primožič aktivno odziva na povabila in se udeležuje dogodkov po Sloveniji saj pravi da je “naš sektor zelo razvejan in si želim spoznati še več realnosti, v katerih delujejo organizacije v mladinskem sektorju.” Na uredništvu mlad.si nas je zanimalo kateri so cilji, ki si jih je Rok Primožič zadal v novi funkciji, kaj lahko organizacije v mladinskem sektorju pričakujejo od novega vodstva in kaj je mladinsko delo za osebni razvoj in kariero prineslo novemu v.d. direktorja Urada RS za mladino. Ob dnevu mladih pa je Rok Primožič za konec nekaj besed namenil tudi mladim.

FB (11)

Rok Primožič, v.d. direktorja Urada RS za mladino.

Meseca maja vas je Vlada RS imenovala za novega v.d. direktorja Urada RS za mladino. Kaj vas je spodbudilo k odločitvi, da sprejmete funkcijo v.d. direktorja Urada RS za mladino?

Kratek odgovor je, da mi to predstavlja velik izziv in da verjamem, da imam kompetence, da lahko to funkcijo opravljam dobro. Daljši odgovor pa je, da si želim spreminjati svet na bolje in menim, da je tudi to eden izmed načinov. Skozi življenje sem imel različne poglede na to, kako svet spreminjati, in začetni je bil , da se to dogaja skozi pravo. Skozi študij prava pa sem spoznal, da to ne drži nujno, oziroma da skozi pravni sistem bi mogel doseči želenega. Kasneje sem se videl ta potencial  v izobraževanju, in v okviru tega zadnjih 10 let poskušam nasloviti različne probleme, ki so v izobraževalnih sistemih in skozi delovanje v mladinskih in študentskih organizacijah svet počasi in z majhnimi koraki spreminjati na bolje. Vem, da je Urad RS za mladino pomemben akter v mladinskem sektorju in ko se mi je ponudila priložnost za vodenje te institucije, sem si rekel, da je to izziv, ki ga najverjetneje ne smem zamudit, zato sem se ga odločil sprejeti.

 In kako se počutite v novi vlogi?

Dobro. Sodelavci in sodelavke so me dobro sprejeli, veliko se pogovarjamo, kako narediti še kakšen korak naprej. Tudi z mojim predhodnikom sva imela zelo dobro primopredajo. Vidim veliko izzivov in  se trenutno počutim zelo motiviranega, da vse naslovimo.

Marsikdaj slišimo misel, da starejši ne razumejo mladih. Menite, da je vaš nastop na funkciji v.d. direktorja Urada RS za mladino prednost, ki jo boste lahko izkoristili v sodelovanju z mladinskim sektorjem in mladino?

Zaznal sem, da se v državni upravi dogaja pomlajevanje, kar je izredno pozitivno. Kot veste, je bilo v zadnjih letih zaradi različnih zakonskih omejitev zaposlovanje mladih omejeno. Za funkcijo, ki jo opravljam, se mi zdi zelo pomembno, da prihajam iz mladinskega sektorja, saj ga dobro poznam in razumem.  Se pa še učim, kako bolje razumeti državno upravo, in kako lahko pripomorem k temu, da bo tudi komunikacija med uradom in ostalimi deležniki potekala čim bolj nemoteno in se bomo lahko razumeli.

“Verjamem pa, da je že vključenost mladih v mladinske organizacije ali organizacije za mlade ena izmed pozitivnih korakov v smer, da se mladi lažje osamosvajajo in se bolj zavedajo, kje so in kaj morajo početi.”

Republika Slovenija je Urad za mladino ustanovila že leta 1991, torej dobrih 26 let nazaj. Kako gledate na dosedanje uspehe Urada?

Urad za mladino se je v zadnjih 26 letih “pozicioniral” kot telo, ki je pomembno za mladinski sektor in dosežki, kot na primer, da imamo krovni zakon o javnem interesu v mladinskem sektorju, nacionalni program za mladino, stabilno sofinanciranje programov mladinskega dela, da slovenske organizacije aktivno sodelujejo v  evropskih programih mobilnosti, da je urad prepoznan v mednarodni skupnosti oziroma različnih mednarodnih telesih, govorijo o tem. Res je, da so bile skozi leta različne ideje, kako izboljšati delovanje Urada in ga nadgraditi, tako da gotovo obstajajo neizkoriščeni potenciali. Vsekakor pa je imel precej uspehov, ki predstavljajo dobro popotnico tudi zame.  Ena izmed mojih želja oziroma idej za prihodnost je, da poskušamo še bolj jasno opredeliti, kaj je poslanstvo Urada in kako sodeluje oziroma spada v sektor. Glede na to, kakšen je bil urad leta 1991, ko se je ustanavljal, smo do danes naredili dolgo pot in dosegli precej. In to, da je mladinski sektor v Sloveniji relativno prepoznan, da nam tudi drugi deležniki priznavajo, da mladinski sektor dobro deluje in da predvsem veliko dela, je delno tudi  dosežek Urada RS za mladino.

Leta 2010 je na področju mladine izšla odmevna raziskava Mladina 2010, ki je pomembno vplivala na razvoj medsektorskih politik. Podobne raziskave ni bilo že zadnjih sedem let, mladi pa so se je od takrat že precej spremenili. Načrtujete mogoče kaj v tej smeri?

Urad ima te ideje že precej časa, je pa res, da so vse odvisne od finančnih sredstev s katerimi razpolagamo – čeprav se morda sliši odgovor zelo diplomatsko. Področje mladih se je v sedmih letih vsekakor spremenilo, saj so s tehnologijo  prišli novi izzivi, prav tako so se zaradi večje odprtosti Slovenije spremenile okoliščine. Večja raziskava je načrtovana, a zopet odvisna od sredstev. Si pa prizadevamo, da se vzpostavi sistem za kontinuirano zbiranje podatkov o mladih. Veliko informacij je že na voljo, vendar jih moramo znati povezati v nekaj bolj uporabnega, v nekaj, kar bomo lahko za nadaljnje delo uporabili tako mi na vladni strani, kot tudi organizacije v mladinskem sektorju.

FB (15)

Intervju; v.d. direktorja Urada RS za mladino Rok Primožič, foto: Tilyen Mucik.

Kateri ključni izzivi menite, da so trenutno najaktualnejši med mladimi v Sloveniji? Imate mogoče kakšne konkretne ideje, kako lahko pri reševanju teh mladim nudi oporo Urad RS za mladino? 

Menim, da je največji problem mladih v Sloveniji zadnjih 10 letih, kako se osamosvojiti, torej avtonomija mladih. Sem spadajo vsa vprašanja, od iskanja prve in nadaljnjih zaposlitev, do reševanja stanovanjskih problemov, načrtovanje družine in podobno.

Na področju zaposlovanja smo s pomočjo ukrepov Jamstva za mlade dosegli napredek, pri čemer je seveda pomagala tudi gospodarska rast, se pa v okviru avtonomije postavlja še precej drugih vprašanj. Na primer, kakšne pogodbe o zaposlitvi imajo mladi, saj brez pogodbe za nedoločen čas težko dobiš kredit za reševanje stanovanjskega vprašanja.

Tudi na Uradu smo naredili nekaj korakov k iskanju rešitev na področju zaposlovanja mladih, kljub temu, da sicer delujemo širše, in k iskanju odgovorov spodbujamo druge akterje, tako na vladni strani, kot na strani organizacij v sektorju. Primer je lani objavljen javni razpis za aktivno državljanstvo za spodbujanje zaposlovanja mladih s ciljem, da vsaj 360 mladih v tem in naslednjem letu dobil zaposlitev. Torej imamo nekatere programe, vendar v večji meri poskušamo spodbujati in koordinirati politike s strani države, ki bi mladim omogočila več avtonomije in osamosvojitev.

Verjamem pa, da je že vključenost v mladinske organizacije ali organizacije za mlade ena izmed pozitivnih korakov v smer, da se mladi lažje osamosvajajo in se bolj zavedajo, kje so in kaj morajo početi.

Po imenovanju za v.d. direktorja Urada RS za mladino ste dejali, da je med vašimi prioritetami okrepitev komunikacije med uradom in deležniki v mladinskem sektorju. Na kakšen način boste sodelovanje poskušali okrepiti?

Še vedno verjamem v to, da je mladinsko delo področje, kamor država ne sme preveč regulativno posegati. Menim, da moramo iti v smeri, da  pustimo organizacijam v sektorju prostor, da izvajajo mladinsko delo glede na potrebe in interese mladih, s katerimi delajo. Država pa mora skrbeti za splošen okvir, da bodo imele te organizacije možnost delovanja. Ne želim posegati na področje sektorja, želim pa si, da telesa, ki jih že sedaj poznamo, na primer Svet vlade RS za mladino delujejo še bolj aktivno, ker se mi zdijo precej pomembna in kot bivši predstavnik mladih v svetovalnem telesu za mladino Sveta Evrope vem, kako deluje sistem soupravljanja, kjer imajo mladi še več možnosti oziroma odgovornosti pri soodločanju. Zato moja ideja ni posegati v sektor, temveč okrepiti soupravljanje sektorja.

FB (27)

V.d. direktorja Urada RS za mladino Rok Primožič, foto: Tilyen Mucik.

Na kakšen način boste poskušali te cilj doseči?

Do sedaj smo že imeli različne posvete. Imamo letne posvete, seje Sveta vlade RS za mladino, festival mladinskega dela Mladinstival in podobne dogodke. Pred kratkim smo v sodelovanju z zavodom Misss organizirali nacionalni posvet o informiranju mladih v mladinskem sektorju. Skozi takšne dogodke želim dobiti čim več informacij o organizacijah v našem sektorju, kaj si želijo, kaj pričakujejo. Načrtujemo še nekaj srečanj z namenom še jasnejše opredelitve vloge Urada RS za mladino. Na ta način želim predvsem okrepiti komunikacijo in sodelovanje, ter bolje spoznati še več organizacij.  Zato trenutno tudi bolj aktivno sprejemam vabila in se udeležujem dogodkov v različnih koncih Sloveniji, ker je naš sektor zelo razvejan in si želim spoznati še več realnosti, v katerih delujejo organizacije v mladinskem sektorju.

In kako je s finančnimi okrepitvami?

Urad deluje v okvirih, ki nam jih postavlja ministrstvo za finance in trenutno žal še ne morem govoriti o finančnih okrepitvah. Ena izmed večjih stvari, ki nas čaka to leto, je javni razpis za spodbujanje zaposlitev na področju mladinskega dela, kjer bomo v letu 2018 v polnosti financirali 140 zaposlitev mladinskih delavcev, za vsaj 6 mesecev v organizacijah v mladinskem sektorju, kar bo ena izmed konkretnih spodbud sektorju in kakovosti mladinskega dela.

Kako ocenjujete delo mladinskih centrov in mladinskih organizacij na področju mladinskega dela v Sloveniji? Pred kratkim je Urad izdal tudi e-knjigo Zgodbe o uspehu v mladinskem sektorju?

V zborniku smo predstavili precej zgodb o uspehu in prepričan sem, da jih je še precej več. Organizacije v našem sektorju delujejo dobro, je pa res, da nekatere delujejo boljše, nekatere slabše, ampak tudi z vidika mednarodne primerljivosti verjamem, da smo uspešni. Konec koncev so Slovenke in Slovenci precej aktivni tudi v mednarodnih organizacijah in večina teh organizacij nam to tudi priznava. Slovenci in Slovenke smo na primer že vsaj 10 let prisotni v izvršilnih telesih Evropskega mladinskega foruma, prepoznani smo v Svetu Evrope in v EU na področju mladine. Tako lahko trdim, da organizacije v mladinskem sektorju delujejo dobro, zlasti glede na razpoložljiva sredstva. V svoji vlogi si bom prizadeval, da bomo poskušali to še izboljšati, oziroma da bo za programe mladinskega dela in organizacije v sektorju namenjenih več sredstev.

Mladinski centri in mladinske organizacije v Sloveniji so vsebinsko zelo pestre, raznolike in aktivne, vendar je dejstvo, da jim možnosti financiranja ne sledijo vedno. Se mogoče razmišlja o kakšnih novih možnostih financiranja rednega delovanja preko Urada Republike Slovenije za mladino ali lokalnih skupnosti?

Letos smo v okviru širše evalvacije, ki je potekala v okviru evalvacije Nacionalnega programa za mladino, organizacije vprašali tudi o tem, kako vidijo javni poziv za sofinanciranje javnega programa mladinskega dela in smo dobili relativno pozitivne odzive v smeri, da to je instrument, ki pomaga organizacijam. Kritika, ki je morda najbolj pogosta, je, da stvari sofinanciramo preveč programsko in da organizacije nimajo sredstev za redno delovanje. To zagotovo je izziv, ki se ga zavedamo.

Urad kot institucija na ravni ministrstva oz. vlade ne more in ne sme posegati v lokalno samoupravo, lahko pa lokalne skupnosti spodbujamo k temu, da čim več sredstev namenijo mladinskemu sektorju. Že tri leta na primer teče program Rastimo skupaj, ki ima vsako leto drugačne usmeritve, vse pa gredo v smer, da poskušamo v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi zagotoviti strukture na ravni lokalne skupnosti (in po drugi strani financiranje teh struktur), ki se ukvarjajo z mladinskim delom oziroma mladinskimi politikami. Vsekakor je naš cilj, da na ravni vlade dosežemo povečanje sredstev. Se bomo pa še naprej trudil, da bodo v sektor prihajala tudi dodatna sredstva zlasti iz  evropskih kohezijskih sredstev. Naslednji razpis iz tega naslova gre v smer spodbujanja mladinskega dela in spodbujanja zaposlitev v mladinskih organizacijah. Se pa zavedam, da s tem še vedno ne rešujemo vprašanja stroškov rednega delovanja.

FB (8)

Intervju; Rok Primožič, foto: Tilyen Mucik.

V študentskih letih ste v enem izmed intervjujev dejali, da izobraževalnemu sistemu v Sloveniji manjka vzgoje za demokracije. Kakšno vlogo imajo pri tem mladinski centri in organizacije za mlade? In kakšno vlogo pripisujete neformalnemu učenju, ki ga te organizacije ponujajo mladim?

Korak v pravo smer je bil narejen tudi v formalnem izobraževanju – kar se odraža tudi na evropski ravni. Vedno bolj je zaznati prepričanje, da izobraževalni sistem ni namenjen samo zaposlitvi, ampak da mora opravljati tudi druge naloge.

Trdim pa, da so organizacije v mladinskem sektorju tiste, ki mlade konkretno učijo, kako soupravljati skupne zadeve in v katerih se lahko mladi naučijo stvari, kot je demokracija, aktivna participacija, kritično mišljenje. Zato sem mnenja, da so te organizacije nujno potrebne in za nekatere vidike demokracije celo edine, kjer se mladi lahko to naučijo. Formalni sistem namreč nikoli ne bo tako demokratičen, ker obstajajo skupni in predpisani kurikulumi, obstajajo pravila s strani države, ki se jih je potrebno držati, organizacije v mladinskem sektorju pa so tiste, ki so dovolj prilagodljive in fleksibilne, da lahko mladi v njih dosežejo različne potenciale in razvijejo vse talente.

Menim, da je tudi vloga Urada in mene kot vodje tega urada, da vsem ostalim, vključno z vsemi ostalimi ministrstvi v vladi in splošno javnostjo povemo, kako pomembne so te organizacije tudi za ta del, saj večkrat slišimo, da mladi niso dovolj aktivni in da se ne vključujejo v demokratično skupnost. Mladim je potrebno prisluhniti in jim omogočiti, da bodo lahko vključeni v soupravljanje skupnih zadev, kar pa mislim, da je nuja za delujočo demokracijo. In Slovenija kot še vedno učeča se demokracija nujno potrebuje organizacije, ki bodo mlade naučile osnov, kako soupravljati skupne zadeve. Ko vodja Urada bom zato zelo jasno zagovarjal vlogo, ki jo imajo pri tem organizacije v mladinskem sektorju.

V zadnjem času je bila ena izmed najbolj zanimiv tem za mladinske delavce, zgodba o pridobivanju nacionalne poklicne kvalifikacije. Kaj so po vašem mnenju ključne prednosti, ki jih NPK prinaša mladinskim delavcem?

Mladinski delavec/delavka kot poklic je sicer v Sloveniji že prisoten, je pa res, da do sedaj mogoče ni imel tako jasnih okvirjev oziroma je bil ta naziv bolj v kolektivnih pogodbah (denimo v  javnem sektorju), tako da vsekakor verjamem, da bo sprejem kvalifikacije prinesel večjo prepoznavnost in priznavanje mladinskega dela med splošno javnostjo. Če bomo kvalifikacijo spodbujali pravilno, bo lahko imela zelo pozitivne rezultate za mladinsko delo in mladinsko politiko. Upam, da se bo čim več tistih, ki delujejo v sektorju, odločilo za pridobitev kvalifikacije, ker bomo na ta način dosegli , da bo standard priznan in prepoznaven, saj gre za enega izmed redkih standardov, ki vsebuje ne samo znanja in veščine, ampak tudi odnos do družbe in drugih.

FB (31)

V.d. direktorja Urada RS za mladino Rok Primožič, foto: Tilyen Mucik.

Do leta 2020 Vlada RS načrtuje zagon spletnega portala “Vem za mlade”, ki bo mladim na enem mestu nudil vse potrebne in kvalitetne informacije. Se morda kakšne spremembe obetajo tudi na informacijsko-komunikacijskem področju portala mlad.si?

Na Uradu si želimo, da je čim več informacij zbranih na enem mestu, kot govori že ime projekta. Ali bo to pomenilo kakšno nadgradnjo ali spremembo v trenutni zasnovi mlad.si žal še ne morem govoriti, saj smo šele v fazi spreminjanja koncepta. Vsekakor pa je ideja, da se v takšen projekt  aktivno vključi tudi mladinski sektor in portal mlad.si, da se informacije o sektorju prenesejo tudi do mladih, ki portala mogoče ne poznajo ali ga ne berejo. Vsekakor vidim možnosti povezovanja, na kakšen način bomo to speljali, pa bomo vedeli čez nekaj mesecev.

Bogate izkušnje na področju mladinskega dela, so bile ob nastopu nove funkcije najbrž zelo dobrodošle. Kaj ste se iz mladinskega dela največ naučili in pridobili za življenje in kariero?

Trenutno tudi to, da sem imel dovolj kompetenc, da opravljam to funkcijo. Bolj osebno pa vpogled v to, kako deluje svet. Vem, da se to mogoče sliši naivno, ampak mislim, da sem skozi sodelovanje v različnih organizacijah spoznaval, kako doseči in premakniti določene stvari in mislim, da je to znanje, ki bi ga mogel imeti vsak. Ob vstopu v tako velik sistem, kot je državna uprava, je kakšne stvari težko doseči zaradi precejšnje razdrobljenosti posameznih področij, ampak mislim, da se skozi delovanje v različnih organizacijah v mladinskem sektorju naučiš, da je mogoče spremeniti določene stvari in da je vedno mogoče poiskati pot, če se ne predaš prehitro. Ta del mi je gotovo najbolj ostal v spominu oziroma mi je največ dal. Je pa res tudi to, da mi je delovanje na mednarodnem področju ponudilo še boljši vpogled v to, da obstajajo različni načini mišljenja in kako različne so lahko kulture, ter da smo včasih v Sloveniji lahko zaprti v našem razmišljanju in dojemanju sveta. Ravno zato se problemov in izzivov poskušam lotevati malo drugače in mi je lažje delovati v skupinah. Ker sem že kar nekaj časa v tem sektorju in spremljam organizacije, vidim, da se ideje, ki jih imajo mladi, dejansko lahko uresničijo in spreminjajo svet na bolje, kar mi nedvomno prinaša upanje za prihodnost. Do danes sem imel priložnost spoznati več posameznikov in posameznic, ki so v življenju nekaj dosegli in so bili motivirani in zavedanje, da v želji po tem, da bi nekaj dosegel nisi sam, človeka navda z občutkom zadovoljstva.

Počasi se približujemo koncu našega pogovora. Ste si v povezavi s funkcijo v.d. direktorja Urada RS za mladino zadali kakšne posebne cilje?

Trenutno mi največji izziv predstavlja strateški pristop in umestitev Urada, je pa res, da se mi vsak dan odpre več novih izzivov. Moja prva želja in cilj je postaviti vizijo Urada, kaj Urad počne, kaj lahko počne, kako spodbujati organizacije in sodeluje z različnimi deležniki in različnimi vladnimi institucijami. Drugi cilj pa je, kako čim bolj odpreti soupravljanje mladinskega sektorja vsem deležnikom, ki bi v tem sektorju morali imeti besedo.

Na današnji dan obeležujemo Svetovi dan mladih. Je kaj, kar bi za konec želeli sporočiti mladim?

Vključite se v organizacije v mladinskem sektorju (smeh). Iz osebne izkušnje lahko povem, da je bil to zelo pomemben del mojega življenja in verjetno bo vse, kar bom od zdaj naprej počel, zaznamovano s tem. Zato menim, da je to izkušnja, ki bi jo moral imeti vsak. Naš mladinski sektor je dovolj razvejan, da lahko vsak najde nekaj zase, zato bi vsem mladim priporočil, da se poskušajo aktivirati ali v okviru organizacij ali posamično, saj je prihodnost družbe odvisna prav od aktivnih mladih.

Vir: uredništvo mlad.si

Foo: Tilyen Mucik

Natisni stran Natisni stran

Kategorije Intervjuji Nacionalno

Sorodni članki

Avtorji