Mladi in kultura: generacijski krik in civilizacijski izziv

AP
25 avg2017
237

SLOVENIJA – V mesecu, ki ga zaznamujejo številne kulturne prireditve, je za uredništvo mlad.si zapis naslovljen na mlade, pripravil tudi  minister za kulturo RS Anton Peršak. Anton Peršak je od študentskih let dolgo deloval kot samostojni kulturni delavec in v tem času napisal več kot deset knjih in radijskih iger. Kako danes skozi svoje oči vidi mlade in kulturo minister, pa si lahko preberete v prispevku. 

Lahko začnem zelo naravnost: kultura je pogosto prvo področje, kjer se mladi tako ali drugače neposredno srečajo s svetom in dejavnostjo tistih, ki nismo več tako zelo mladi. Navsezadnje je bilo tako tudi v mojem primeru, ko sem ob koncu najstniških let prišel v Ljubljano študirat prav v času, ko so urbane ali alternativne – tedaj imenovane tudi protestne – kulture dobivale svoje mesto ob bolj tradicionalnih.

Mladi imajo vedno svojo generacijsko kulturo – eno najbolj značilnih občutij v času odraščanja je: “Nihče me ne razume.” Ta nihče se v večini primerov tiče prav tistih ljudi, ki mladega človeka najdlje in najboljše poznajo: njegovih bližnjih sorodnikov in učiteljev. Tudi starši in učitelji (sam sem zdaj že stari starš, skoraj dvajset let pa sem bil učitelj na AGRFT) smo bili seveda nekoč najstniki in smo takrat preživeli in odigrali svojo vlogo v osebnostnem razvoju, drugačna funkcija pa nam je namenjena pri razvoju naših otrok in učencev.

Mladost je seveda zaradi svojih tako rekoč neomejenih obetov posebej vznemirljiv čas. Ima pa vsako življenjsko obdobje svoje posebnosti in medgeneracijska dinamika je vsekakor neizčrpna tema. Po eni strani gre mladim za izraz novega, generacijsko zaznamovanega dojemanja sveta, ki je po njihovem prepričanju bistveno drugačno od vsega dotlej – po drugi pa gre za prodor novih generacij na ozvezdje najbolj uveljavljenih ustvarjalcev. V naši književnosti imamo denimo primer Gorana Vojnovića, ki je letos s svojim tretjim romanom Figa pri dobrih petintridesetih postal nesporen član osrednje plejade delujočih slovenskih pisateljev, pred slabim desetletjem pa je bil s Čefurji, raus! mlad provokator.

Enako kot na nobenem drugem področju tudi v zvezi s kulturo ni čisto nič lahko biti mlad. Po eni strani vsaka generacija išče svoj glas, svojo podobo, svojo osebnost, s katero se poistoveti in s katero vsem starejšim da vedeti, da je bilo doslej vse brez veze in zlagano in dolgočasno ali prelepo ali pregrdo. Ko se generacija poenoti v takšnem stališču do vseh, ki s(m)o prišli pred njimi, je prvi korak že storjen.

Naslednji pa je “slovo od mladosti“, vključitev tega generacijskega krika v zgodovinsko zbirko vseh predhodnih in prevzem svojih vlog v kulturnem sistemu, v katerem je mladost le ena od večnih tem. Katere so druge, ugotavljamo glede na nenehno spreminjajoče se okoliščine vsak posameznik in vsaka generacija posebej. Izzivi, ki jih prinaša globalna digitalizacija, so nekaj povsem drugega, kot je bila grožnja uničenja človeštva z jedrskim orožjem, ki je morila hipije v poznih šestdesetih, ali osamosvojitev in demokratične spremembe, kar smo udejanjali v osemdesetih.

Anton Peršak,
minister za kulturo

Vir: uredništvo mlad.si

Foto: Osebni arhiv ministra za kulturo Antona Peršaka

Natisni stran Natisni stran

Kategorije Mnenja

Sorodni članki

Avtorji