Humanitarnost med mladimi v Sloveniji

young-man-elderly-woman-visiting-1080937-print
19 avg2017
187

SLOVENIJAGeneralna skupščina Organizacije združenih narodov (OZN) je leta 2008, 19.avgust, razglasila za svetovni dan humanitarnosti. Na uredništvu mlad.si nas je zato zanimalo, katere so dobre zgodbe, ki zasijejo v težkih časih? Kdo pomaga ljudem v stiski, ko ti ne vidijo izhoda? Kako je z organiziranim prostovoljstvom v Sloveniji? Za prispevek smo prosili Slovensko filantropijo, ki ji pojem “humanitarnosti” predstavlja vrednoto, za katero si prizadevajo po najboljših močeh. Dobra dejanja so namreč najbolj vredna, kadar vzniknejo v težkih časih in če za njimi stojijo mladi, dajejo svetu nov zagon in upanje na boljšo in svetlejšo prihodnost. Z nami je svoje razmišljanje o humanitarnosti v Sloveniji med mladimi delil Primož Jamšek iz Slovenske filantropije.

Na začetku bi poudaril, da humanitarnost med mladimi v Sloveniji obstaja. Tiste, ki trdijo da ne, vljudno vabim na Slovensko filantropijo, kjer delam že več let in ves čas srečujem zelo aktivne in angažirane mladostnike. Beseda “humanitarnost” jim ne predstavlja samo idealistični koncept, ampak predvsem vrednoto, za katero si prizadevajo po svojih najboljših močeh. Ravno mladi so tisti, ki v največjem številu nudijo učno pomoč, tudi beguncem in migrantom, svoj prosti čas namenjajo premagovanju osamljenosti starejših in so gonilna sila mladinskih organizacij.

sf3

Mladi prostovoljci nudijo največ učne pomoči.

Humanitarnost je nekaj kar si verjetno vsak predstavlja malce po svoje. To me ne preseneča, saj se humanitarnost izraža skozi zelo različne oblike – od neformalnih pomoči znotraj svoje družine, sošolcev, prijateljev, preko donacij, pa vse do organiziranega prostovoljstva. Sam humanitarnost gledam kot sestavljanko iz dveh koščkov:  humanitarnih dejanj in humanitarne drže. Humanitarna dejanja so lahko enkratna, spontana, lahko so premišljeno načrtovana in organizirana. Njihov namen je prinesti nekaj dobrega, četudi lahko kdaj v praksi izzvenijo in naredijo celo obraten učinek. Tako v zadnjem času vse bolj poudarjamo, da ni pomembno samo pomagati, ampak je pomembno tudi kako pomagamo. Humanitarna dejanja prinašajo zelo pomembne koristi tudi za osebo, ki jih izvaja. Tako imamo dandanes pri nekaterih aktivnostih zamegljeno mejo med humanitarnostjo in med pridobivanjem znanj, izkušenj, veščin, hobiji in osmišljanjem lastnega življenja. Humanitarno držo pa razumem kot pripravljenost posameznika zaznati humanitarne stiske v svoji bližnji in širši družbi. Slednja mi kot socialnemu delavcu v službi prinaša absolutno prednost, v privatnem življenju pa me vedno znova postavlja pred izzive postavljanja meja med mojimi problemi in problemi drugih.

Na Slovenski filantropiji so v letu 2016 mladi opravili kar 6868 prostovoljskih ur.

O vsem tem pišem, ker menim, da bi morali v Sloveniji med mladimi spodbujati tako humanitarno držo kot humanitarna dejanja. V bistvu je tako, da če spodbujamo humanitarno držo, bodo humanitarna dejanja prišla sama od sebe. Da pa se bodo ta uresničila, je zelo pomembna kvalitetna podpora mladim pri samem uresničevanju. Menim, da humanitarno držo najbolj spodbujamo z vzorom, v primarni družbeni celici – družini, zato se ob prelaganju vzgoje solidarnosti na šole, mladinske in humanitarne organizacije vedno malo zgrozim. Slednje imajo po mojem mnenju drugo vlogo, in sicer da mladim omogočajo, da lahko svoje ideje in pripravljenost za humanitarnost izrazijo tudi v praksi. Največji morilec humanitarnosti med mladimi je boj za “preživetje”. Dandanes boj za preživetje izgleda drugače – boj za študij, boj za službo, za prestiž in vse drugo, kar so nam uspeli prodati kot »osnovno« posameznikovo potrebo, vendar gre vse prevečkrat v resnici za vsiljene potrebe neoliberalne družbe.

sf2

Mladi pomagajo starejšim.

Organizirano prostovoljstvo je tisti izraz humanitarnosti, v katerega imamo največji vpogled. Skupno letno poročilo o prostovoljstvu za leto 2016 nam govori, da je v starostni skupini med 18. in 30 let kar 88.160 prostovoljcev in prostovoljk. Prepričan sem, da je številka še bistveno višja, vendar podatke za poročilo ne oddajajo vse organizacije. Že samo ta številka pa vsekakor potrjuje osnovno trditev, da prostovoljstvo med mladimi živi. Moji spomini na promocijo prostovoljstva med mladimi – predvsem študentsko populacijo sežejo v leto 2003 ali 2004, ko sem prvič predstavljal prostovoljsko delo na Študentski areni, danes Areni mladih v Ljubljani. Takrat se moji sovrstniki niso ravno ustavljali ob našem prireditvenem prostoru, naletel sem tudi na nekaj negativnih odzivov. Izkušnja zadnjih let pa je ravno nasprotna in tudi med prejemniki državnih priznanj na področju prostovoljstva so vse bolj pogosto tudi mladi. A humanitarnost je tako kot ljubezen: negovati jo je treba vsak dan, zato nikakor ne smemo zaspati na trenutnih lovorikah.

 Primož Jamšek

Vir in foto: Slovenska filantropija

Natisni stran Natisni stran

Kategorije Članki

Sorodni članki

Avtorji