“Evropska mladinska kartica dela življenje mladega človeka lažje” Intervju z Janom Pelozo, direktorjem Zavoda Mobin.

intervju (20)
11 jul2017
635

SLOVENIJA - Na uredništvu portala mlad.si, smo v okviru mesečne teme “Mladi, okolje in turizem” za intervju prosili Jana Pelozo, direktorja Zavoda Mobin, ki v Sloveniji izvaja program Evropske mladinske kartice. Nekaj novosti, ki se z novim vodstvom Zavoda Mobin obetajo Evropski mladinski kartici smo predstavili že v mesecu juniju, tokrat pa smo v poglobljenem intervjuju z Janom Pelozo spregovorili o skoraj 20-letnem obstoju Evropske mladinske kartice v Sloveniji, podpori organizacijam, ki pomembno prispevaju k razvoju mladinskega sektorja, sodelovanju treh največjih mrež za informiranje mladih in obetavni prihodnosti Mladinske kartice, ki mladim prinaša ugodnosti, skoraj v vsakem kraju Evrope.

Jan, če začneva pri tebi. Kako se je študent naravoslovja znašel v mladinskih vodah, glede na to, da je mladinsko delo vendarle bolj družboslovno področje. Še več, za uspešno delo v mladinskem sektorju si v letu 2015 prejel tudi državno priznanje.

V mladinskem sektorju sem začel delovati že pred vstopom na fakulteto – v okviru obveznih izbirnih vsebin v srednji šoli, ko sem se med drugim tudi udeležil mednarodne mladinske izmenjave v Berlinu. To je bila zame “life changing” (življenjsko pomembna) izkušnja, saj sem se v tistem tednu zaljubil v kulturo, v mesto in tudi v določeno osebo (smeh). In ta konkretna izkušnja mi je takrat dala vedeti, da mladi radi potujemo, radi spoznavamo ljudi, konec koncev iščemo nove ljubezni in smo zato v zameno pripravljeni narediti dosti dobrega. Po prihodu iz Nemčije, kjer smo sodelovali v različnih akcijskih projektih, sem takoj začel graditi mladinsko skupino v svojem domačem kraju, da bi še komu omogočil podobne izkušnje. Potem, ko sem začel študirati računalništvo, pa mi je ravno mladinsko delo dalo tisto povezavo do realnega sektorja oz. sploh do družboslovja. Mislim, da mi je ravno naravoslovni študij razložil, kako ta svet deluje in me naučil logičnega razmišljanja, kombinacija z mladinskim sektorjem pa me je izoblikovala v to, kar danes sem.

intervju (24)

Jan Peloza, direktor Zavoda Mobin, foto: Tilyen Mucik.

Zaključuješ podiplomski študij strateškega tržnega komuniciranja. V enem izmed intervjujev si dejal, da si raje kot do pivcev alkohola ali kadilcev, kritičen do industrije. Gresta tvoje poslanstvo osveščanja o osebni odgovornosti posameznikov in pasteh različnih industrij z roko v roki z izbiro podiplomskega študija, oziroma kaj je bilo prej?

Drži. Kljub temu, da je od izbire in začetka podiplomskega študija minilo že nekaj let (smeh), je bil razlog za izbiro ta, da sem želel boljše razumeti področje marketinga in manipulacij različnih industrij. Lahko rečem, da me je prijateljevanje z ljudmi, ki na družbeno odgovornost podjetij ali npr. neoliberalizem gledajo drugače kot jaz, še dodatno razsvetlilo, da sem razumel, v kakšnih čevljih hodijo drugi ljudje. Resda zaključujem podiplomski študij že zadnjih pet let, ampak ga v tem letu res nameravam končati, saj so se mi odprle številne nove priložnosti. Tako npr. svetujem Svetovni zdravstveni organizaciji za področje mladinske aktivacije in postal sem direktor Zavoda Mobin, torej nosilne organizacije Evropske mladinske kartice v Sloveniji in počasi je čas, da pustim za sabo tudi zgodbo boja proti nemoralnostim določenih industrij. Ampak zgolj moja odločitev ni dovolj, saj me mediji še kar naprej kličejo glede teh tem in me kar avtomatsko “ožigosajo” z Brez izgovora Slovenija. Verjamem, da se me bo to ime še nekaj časa držalo, saj sem nenazadnje tudi soustanovitelj te uspešne organizacije. Je pa tudi res, da se bom v naslednjih letih najverjetneje odločil še za kakšno temo, morebiti v okviru študija ali v okviru kakšnih drugih delovnih procesov, da bom še bolj razumel področja, v katera bom vpet.

Konec lanskega leta si prevzel mesto direktorja Zavoda Mobin. Lahko na kratko predstaviš delovanje zavoda in vaše poslanstvo v navezavi z Evropsko mladinsko kartico?

Zavod Mobin je v Sloveniji nosilec Evropske mladinske kartice, ki je pri nas prisotna že skoraj 20 let, v Evropi pa je kartica v lanskem letu praznovala že 30 let obstoja. Mladinska kartica je bila dosti let razumljena kot sredstvo za popuste in ugodnosti za mlade, med drugim jo je večina mladih, vključno z mano, poznala kot kartico EURO<26, torej kot popust za Slovenske železnice ali pa kot Ej!kartico. Šele v zadnjem času smo zadevo preoblikovali na način, da še dodatno sporoča evropsko komponento. Glede Mobina bi želel izpostaviti tudi to, da je bilo v preteklosti odlično delo opravljeno s strani bivšega direktorja Janeza Plevnika, ki se je v začetku letošnjega leta upokojil. Čeprav je uspehe zavod nizal vse do leta 2012 in so se ti iz leta v leto samo stopnjevali, je ena sama slaba politična odločitev čez noč skorajda pokopala naš zavod. Neverjetna požrtvovalnost Plevnika in njegove ekipe je takratno mladinsko kartico kljub temu pustila brez praske, čeprav je njeno delovanje nekaj časa stagniralo. Ob mojem prevzemu vodenja Mobina je bilo potrebno stopiti nekaj korakov nazaj in iti na novo v akcijo z vsemi partnerji, torej ustanovami in podjetji, predvsem pa ponovno velik poudarek dati našemu glavnemu občinstvu, torej mladim.

“Zato je mladinska kartica tisto, kar bi vsak mlad človek moral imeti v žepu, ker ob potovanju in spoznavanju Evrope skorajda ni kraja, kjer ne bi prepoznali kartice in ne bi mogli unovčiti popustov, ki jih omogoča.”

Kako menjave imen vplivajo na prepoznavanje Evropske mladinske kartice?

Preden smo se lotili preoblikvanja Evropske mladinske kartice, ki je usklajeno potekal na evropski ravni, smo naredili tržno analizo in ugotovili, da je približno 11 odstotkov mladih v Sloveniji poznalo vsaj enega od navedenih imen (se pravi: Ej!kartica, Mladinska kartica, EURO<26), kar nas je kumulativno uvrščalo v sam vrh prepoznavnosti podobnih kartic, zmeda z imeni pa nas je v primerjavi s konkurenti gotovo postavljala v slabši položaj. V svetu danes obstaja ogromno programov zvestobe ter raznih “Kuponkotov” in “Ena-na-dan-ov” in, iskreno povedano, z njimi niti nočemo tekmovati. Zato smo se tudi odločili, da bo ime, ki je prepoznano po Evropi, obveljalo tudi pri nas. Kot komunikolog lahko rečem, da gotovo ni dobro, da se menjava toliko imen, ampak kar je bilo, je bilo. V času mirovanja kartice v zadnjih letih se je preizkušalo nova imena in kot kaže, smo končno ujeli pravi val.

intervju (6)

Intervju z Janom Pelozo, foto: Tilyen Mucik.

Kdo financira program Evropske mladinske kartice in ali mislite, da država prepozna prednosti, ki jih za mlade prinaša kartica? Program konec koncev zaznamuje tudi delni sporazum med Republiko Slovenijo in Svetom Evrope za pospeševanje in lajšanje mobilnosti mladih. 

Kot omenjeno, smo v naši zgodovini imeli vzpone in padce. Že to, da je država podpisala delni sporazum s Svetom Evrope kaže, da je obstajala neka prepoznavnost, predvsem pa je bila prisotna politična volja. Prav tako je bil ves ta čas kot nosilec delnega sporazuma vključen tudi Urad RS za mladino (URSM), ki je sodeloval s Svetom Evrope in tudi prepoznaval kartico kot pomemben instrument mladinske politike. V Sloveniji je na žalost v vseh sferah družbe težava, da politična podpora ne pomeni nujno tudi finančne podpore. Program Evropske mladinske kartice resda sofinancira URSM, vendar po našem mnenju v primerjavi z ostalimi državami, kjer imajo nosilke mladinske kartice tudi preko milijon evrov državne podpore, bistveno premalo. Navkljub vsem političnim mednarodnim sporazumom se ta program postavlja ob bok vsem ostalim mladinskim projektom v Sloveniji, tudi lokalnim, čeprav gre v našem primeru za jasen doprinos k razvoju slovenskega mladinskega sektorja in aktiviranje neorganizirane mladine. To pa ne pomeni, da v bodoče ne more biti drugače. Vsekakor si želimo, da začne z novim vodstvom URSM dojemati kartico in njen program, kot zelo pomembna pri odraščanju mladih, pri razvijanju identitete in ne več samo kot kartico popustov.

Torej smo ponovno pri denarju …

Niti ne, ker to v moji karieri nikoli ni smel biti izgovor, sicer bi že “spakirali kufre in zaprli barako“, če se izrazim malo po primorsko (smeh). Seveda ni zgolj URSM tisti, ki financira program Evropske mladinske kartice, ampak ga financirajo tudi drugi – na primer evropski projekti, lokalne skupnosti, članarine ipd. V preteklosti je bil eden glavnih virov financiranja članarina, oz. mladi, ki so v zameno za neko simbolično članarino, pridobili razne ugodnosti, predvsem pa se je ta denar investiral nazaj v zavod, ki je tako razvil boljši program. Nekoč je npr. dosti mladih sodelovalo pri Ej!kultu, ki je bil zelo uspešen način za aktivacijo mladih na področju kulture, dosti je bilo tudi prostovoljcev, ki so izvajali dodatne Mobinove aktivnosti. Priložnosti za razvoj kartice ogromno, tudi s pomočjo portala Vem za mlade, ki je med drugim prednostni program trenutne Vlade in kjer je bila že na samem začetku izpostavljena dodana vrednost projekta ravno z Evropsko mladinsko kartico. Tukaj moramo nujno pogledati širšo sliko in področje celostno urediti, saj parcialnosti samo razdvajajo sektor in ga delajo neučinkovitega.

intervju (22)(1)

Jan Peloza, direktor Zavoda Mobin, foto: Tilyen Mucik.

Kako pa vidiš, da bi se to področje najbolje uredilo?

Moje mnenje je, da bi se moralo takšnim karticam, oziroma takšnim organizacijam, kot je recimo Mobin, ki pokriva Evropsko mladinsko kartico in njen program, MISSS-u, ki je član ERYICA, Movitu, ki skrbi za Eurodesk, Mreži MaMa, ki je glavno informacijsko telo za mladinske centre in Mladinskemu svetu Slovenije kot krovnemu združenju nacionalnih mladinskih organizacij, priznati poseben status in z nekim drugim razpisom nameniti drugačna sredstva pod drugačnimi kriteriji. Takšne organizacije se težko primerjajo z lokalnimi ali celo nacionalnimi mladinskimi organizacijami, saj gre njihovo poslanstvo v smeri razvoja sektorja. Ni niti pošteno niti zdravo, da take organizacije med sabo tekmujejo, ko bi pa morale delovati komplementarno napram širšemu družbenemu dobremu.

Imate mogoče kakšne podatke, koliko mladih v Sloveniji trenutno uporablja Evropsko mladinsko kartico?

Naše projekcije do konca leta napovedujejo, da bo v Sloveniji Evropsko mladinsko kartico uporabljalo približno 18 do 20 odstotkov mladih v starosti 15 do 29 let, torej nekje od 35 do 40 tisoč mladih. To pa zato, ker bo po novem 80 odstotkov dijaških izkaznic, ki bodo izdane v Sloveniji, tudi Evropskih mladinskih kartic. Najverjetneje pa bodo kartice izdajane tudi v okviru študentskih in drugih izkaznic, saj smo se že pogovarjali s številnimi nacionalkami in študentskimi klubi o možnostih “co-brandinga(souporabe) njihovih članskih izkaznic. Dodatni pogovori seveda še potekajo v smeri kartice za učence zadnje triade osnovnih šol, s katerimi bi res zajezdili val neodvisnih mladih, oziroma grajenja identitete ob prehodu iz osnovne v srednjo šolo in tako dopolnili prostor, ki ga bomo z dijaškimi izkaznicami pokrivali ob prehodu iz srednje šole na fakulteto.

Na portalu mlad.si ste ne dolgo nazaj naznanili dve pomembni novosti, ki se obetata na področju Evropske mladinske kartice v Sloveniji – dijaške izkaznice in mobilno aplikacijo. Dejali ste, da namerava Evropska mladinska kartica do leta 2019 prerasti ugled kartice popustov in postati priznano celostno identifikacijsko sredstvo. Kaj točno ste mislili s tem?

V Sloveniji obstajajo različna ustaljena identifikacijska sredstva. Med glavne vsekakor štejemo osebno izkaznico in potni list, in če bi malo raziskali, koliko se zdijo ljudem pomembna druga identifikacijska sredstva, bi po seznamu sledilo vozniško dovoljenje, zatem pa bi bili po vsej verjetnosti študentska in dijaška izkaznica. Ker že delujemo v smeri povezovanja ustaljenih mladinskih identifikacijskih sredstev, je samo vprašanje časa, kdaj se bo celotna zadeva res razmahnila. Tega se ne lotevamo na način, da bi na koncu v Sloveniji imelo kartico nekaj sto mladih, temveč si želimo doseči številke, ki so primerljive s Katalonijo, kjer ima Evropsko mladinsko kartico večina mladih, Madžarsko, kjer imajo kartico vsi mladi ali recimo Škotsko, kjer je preko 80 odstotkov mladih s pomočjo kartice vključenih v zelo dovršen sistem aktivnega državljanstva. Na Škotskem tako izkaznica služi kot edino identifikacijsko sredstvo in jo lahko mladi brezplačno prejmejo, ko dopolnijo 13 let. Naš namen je, da se začne mladinsko kartico skozi obstoječe mehanizme dojemati kot nekaj, kar dela življenje mladega človeka lažje, kar spodbuja njegovo mobilnost, doprinese k razvoju pripadnosti domovini, predvsem pa nekaj, kar ni obvezno, ampak dobrodošlo.

Zavod Mobin je prav tako član Zveze evropskih mladinskih kartic – EYCA, kamor si bil pred približno enim mesecem izvoljen v upravni odbor. Kaj to pomeni za zavod MOBIN in kaj mesto v upravnem odboru predstavlja zate?

V vodstvo Evropske mreže mladinskih kartic (EYCA) je bil pred leti vključen že bivši direktor Janez Plevnik, kar pomeni, da so vsi pretekli uspehi Mobina zelo pomagali, da so sedaj države članice mreže, ko se je pri nas pojavila nova oseba, rekle: “Slovenec, zanesljiv, super, izvolimo ga”. Gre za zelo pozitivno konotacijo, ki jo ima naša država iz preteklosti, jaz pa sem se zgolj znašel ob pravem času na pravem mestu. Delovanje prejšnjega vodstva je bilo tudi v težkih časih napram EYCA zelo korektno, kar je sigurno še dodatno pomagalo pri moji izvolitvi. Na vse skupaj zato gledam kot na enkratno priložnost za nadaljnje razvijanje in vplivanje na mladinsko politiko na evropskem nivoju in seveda neverjetno priložnost za dodaten razvoj tega mehanizma v Sloveniji. EYCA sodeluje s Svetom Evrope in Evropsko komisijo, med drugim za Evropsko komisijo za vse evropske mladinske prostovoljce (EVS) tudi brezplačno izda mladinsko kartico. Trenutno je govora tudi o enotni kartici za evropske fakultete in pri tem igra zelo pomembno vlogo ravno EYCA, saj njegove članice bodisi delujejo v javnem interesu ali so v osnovi javne ustanove. To med drugim pomeni, da cilj ni kopičenje dobička kot je npr. pri nekaterih drugih konkurentih, ampak iskrena želja po olajševanju in izboljševanju življenja mladih.

Preko upravnega odbora EYCA bom še naprej spodbujal strukturiran dialog z mladimi s pomočjo kartice, predvsem pa dal velik poudarek digitalizaciji mladinskega dela. In da ne bo kartica ostala zgolj neka plastika, ker je jasno, da ta iz uporabe odhaja, bom vsekakor pomagal pri razvoju mobilne aplikacije, virtualne kartice in drugih informacijskih rešitev, da bo mlada oseba kar se da na tekočem s sodobnimi trendi.

intervju (15)

Intervju z direktorjem Zavoda Mobin Janom Pelozo, foto: Tilyen Mucik.

Svoje moči ste združile tri največje mreže za informiranje mladih- Evropsko združenje za mladinske kartice EYCA, Evropska agencija za svetovanje in informiranje ERYICA in Eurodesk, ter pripravile priporočila za informiranje in mobilnost mladih o novi strategiji EU za mlade. Nam lahko o dokumentu o stališčih poveš kaj več?

Ne bom šel v podrobnosti samega dokumenta, ker je precej obsežen, bi pa izpostavil najpomembnejše in to je, da se povežejo tri mednarodno priznane mreže in jasno izrazijo vlogo, ki jo imajo v oblikovanju evropske pripadnosti, identitete in spodbujanju mobilnosti mladih, predvsem pa vlogo, ki jo te mreže igrajo pri verodostojnem informiranju mladih. V svetu, v katerem živimo, in času tako imenovanih “fake news” (lažne novice), lahko vsakdo, ki ima nekaj minut časa, na družabnem omrežju objavi informacijo, ki ni resnična, zato imajo na tem mestu naše mreže ključno vlogo razvijanja kritičnega razmišljanja mladih. Mislim, da je to povezovanje med drugim tudi neke vrste “vržena kost” nacionalnim oblastem, v razmislek, da je potrebno urediti status teh organizacij. Zaenkrat ima v Sloveniji kot edini od treh urejen status Zavod Movit, ker je hkrati nacionalna agencija programa Erasmus+. Eurodesk je po mojih ocenah tudi zaradi te sistemske državne podpore tako pomemben instrument mladinske politike pri nas in ga mladinski delavci in voditelji naravnost obožujejo.

Kakšno pa je bilo sodelovanje med temi tremi mrežami do sedaj pri nas?

Sodelovanje v preteklosti je bilo korektno, od kar sem sam direktor pa smo se z obema partnerjema že srečali na nekaj sestankih in zastavili izhodišča za nadaljnje sodelovanje. Mislim, da se moramo bolj kot kadarkoli prej zavedati komplementarne vloge drug drugega ter seveda edinstvenosti, ki jo vsaka od teh treh mrež lahko ponudi na svojem področju. Osebno mislim, da je ravno to partnerstvo temelj za nadaljnji razvoj mladinske kartice in slovenskega mladinskega sektorja, kajti trenutno smo prepuščeni nekemu vrtičkarstvu organizacij, od katerih vsaka sicer hoče dobro, ampak če uporabim metaforo konja, ki vleče kočijo: vsak konj vleče kočijo v svojo smer, medtem ko bi lahko več konjev usklajeno in odločno potegnilo kočijo v eno smer, namesto da ta stoji bolj ali manj na mestu.

Sicer je še daleč, pa vseeno. Se mogoče že kaj pogovarjate o dogodku s katerim bi leta 2019 obeležili 20. obletnico Evropske mladinske kartice v Sloveniji?

Leta 2019 bo Evropska mladinska kartica v Sloveniji praznovala 20 let in nadejamo se, da bomo gostili Generalno skupščino Evropske mreže mladinskih kartic, kar bi bila pika na i uspešnemu delovanju v Sloveniji v zadnjih dvajsetih letih. Čeprav so bila zadnja leta precej turbulentna že za splošno mladinsko politiko v Sloveniji, ko se je pojavila neka “kriza identitete” in je tudi kartica kar nekaj časa mirovala, mislim, da je tudi pri nas zapihal nov veter. Nekako si predstavljam, da bo to praznovanje pomenilo praznovanje novih začetkov, začetkov Erasmus generacije mladih, ki je zrasla s pomočjo mladinskega dela, ki so ga razvijale staroste mladinskega sektorja v Sloveniji od 80. let prejšnjega stoletja in vse do danes.

intervju (20)

Jan Peloza, foto: Tilyen Mucik.

Pa morda za konec. Kaj Evropska mladinska kartica čez poletje prinaša mladim in kaj poletje prinaša tebi?

Evropska mladinska kartica to poletje poleg slovenskih popustov in ugodnosti izpostavlja številne mednarodne ugodnosti, med drugim za vse, ki potujete v tujino priporočam, da si ogledate popuste na mladinskakartica.si/ugodnosti, kjer imate med drugim 50 % popust na Disneyland, na hotele na otoku Mallorca, festivale v Srednji Evropi in potovanja na skrajni sever Evrope, prav tako pa lahko popuste unovčite v muzejih v številnih evropskih mestih, vključno s slovenskimi. Poleg popustov mladinska kartica to poletje informira o številnih priložnostih za izobraževanja in štipendije v tujini in med drugim, čeprav je zelo malo znano, ponuja velike popuste Erasmus študentom za najem ali namestitev v tujini v času študija. Zato je mladinska kartica tisto, kar bi vsak mlad človek moral imeti v žepu, ker ob potovanju in spoznavanju Evrope skorajda ni kraja, kjer ne bi prepoznali kartice in ne bi mogli unovčiti popustov, ki jih omogoča.

Kar se tiče mene, je to poletje polno izzivov. Potrebno je dokončati prej omenjeno magistrsko nalogo, poleg tega pa veliko odgovornost prinaša podpis pogodbe za 80 odstotkov slovenskih dijaških izkaznic. Potrebno je razširiti prepoznavnost kartice, izobraziti ponudnike popustov, predvsem pa zagotoviti neko informacijsko-komunikacijsko osnovo, ki bo mladim omogočila aktivacijo, kar je pravzaprav bistvo. Naš cilj je, da mladi s pomočjo kartice postanejo aktivni državljani in ozaveščeni potrošniki, zato si tudi želimo, da nadaljnji prednosti projekti države hodijo z roko v roki z našo in sorodnimi sektorsko-razvojnimi mrežami, ki so prepoznane in podprte s strani javnih ustanov v mednarodnem okolju.

 Vir in foto: uredništvo mlad.si

Natisni stran Natisni stran

Kategorije Intervjuji

Sorodni članki

Avtorji