Zavod VOZIM

_DSC5186
05 jun2017
619

SLOVENIJA - Kakovost življenja posameznikov je v vse večji meri odvisna tudi od stopnje varnosti cestnega prometa. A je kultura vožnje nemalokrat krivec hudih prometnih nesreč, ki puščajo za sabo trajne posledice. Tako v slovenskem, kot v svetovnem merilu so prometne nesreče številka 1 za vzrok smrtnosti med mladimi teh pa je največ ravno v poletnih in zimskih mesecih. Uredništvo mlad.si objavlja intervju z Zavodom Vozim- zavodom za inovativno izobraževanje, kjer predavatelji na svojih delavnicah mlade ne izobražujejo skozi suhoparno teorijo, temveč skozi osebne izkušnje, ki so jim na cesti za vedno spremenile življenje. Vabljeni k branju intervjuja z zavodom, ki preko osveščanja o nepredvidljivosti ceste in odgovornemu ravnanju do sebe in drugih skrbi, da njihove zgodbe ne postanejo tudi naše.

Se nam lahko kot Zavod Vozim na kratko predstavite?

Idejo o gibanju “Še vedno vozim – vendar ne hodim“, ki se od 2010 izvaja v okviru VOZIM, Zavoda za inovativno izobraževanje (Zavod VOZIM) je leta 2008 spodbudilo visoko število poškodovancev v prometnih nesrečah v Sloveniji, ki so zaradi hude telesne poškodbe – poškodbe hrbtenjače – priklenjeni na invalidski voziček. Namen Zavoda VOZIM je dvigniti zavest mladih ter javnosti o prometnih nesrečah in njihovih posledicah, da se to, kar se je zgodilo nam, ne zgodi komu drugemu.

Z našimi aktivnostmi se osredotočamo na mlade med 15. in 29. letom, predvsem na mladostnike, ki so v procesu srednješolskega izobraževanja. Iz drugega zornega kota, skozi zgodbe naših poškodovancev – invalidov, jim želimo omogočiti drugačen način spoznavanja varnosti (v prometu, pri športu, pod vplivom alkohola, …).

S predstavitvijo življenja invalidov, ki kljub gibalni oviranosti aktivno sodelujejo v družbi kot predavatelji, športniki, družinski ljudje itd., pa spodbujamo razbijanje tabuja invalidnosti kot tudi socialno vključevanje invalidov ter njihovo opolnomočenje. Na tem mestu ne smemo pozabiti močnega motivacijskega elementa: če se lahko nekdo, ki je na invalidskem vozičku, recimo aktivno ukvarja s športom, kaj ovira nekoga mladega, ki je zdrav, da ne bi prekolesaril kakšen km?

20170307_090527

Delavnice Zavoda Vozim.

S katerimi aktualnimi projekti se trenutno ukvarjate in jih izvajate?

S projektom Connecting for youth road safety smo se v letu 2016 prvič lotili prijave projekta v program Erasmus+. Moram reči, da smo precej ponosni, da smo bili uspešni že ob prvi prijavi.

V projektu smo povezali 5 organizacij iz 5 držav in v Slovenijo pripeljali 15 mladinskih delavcev, ki delujejo na področju prometne varnosti, da se spoznajo, izmenjajo dobre prakse. 12 od teh 15 mladinskih delavcev je bilo invalidov, poškodovanih v prometnih nesrečah. Tudi v prihodnje bomo poskušali oblikovati takšne projekte, da bodo omogočili osebam z manj priložnostmi, paraplegikom, tetraplegikom, sodelovanje v mednarodnih projektih.

Naš projekt z najdaljšim stažem so vsekakor preventivne prometne delavnice “Še vedno vozim – vendar ne hodim” (ŠVVVNH), ki jih izvajajo poškodovanci v prometnih nesrečah, ki so utrpeli poškodbe hrbtenjače. Samo v letu 2016 je zgodbe poškodovancev na 150 delavnicah “Še vedno vozim – vendar ne hodim” slišalo 11.154 mladostnikov. Metodo izvajanja delavnic smo razširili v Srbijo, tam se izvajajo pod imenom Još uvjek vozim. Zahvaljujoč prej omenjenem seminarju “Connecting for youth road safety” se na izvajanje delavnic ŠVVVNH pripravljajo še na Hrvaškem in v BiH.

V letu 2016 je zgodbe poškodovancev na 150 delavnicah “Še vedno vozim – vendar ne hodim” slišalo 11.154 mladostnikov.

Izvajamo še druge programe in projekte, posebej bi omenil še projekt “Alkohol = sprememba življenja; Naj ti povem zgodbo“, ki so ga naši mladi invalidi razvili skupaj z mladimi aktivisti Mladinske zveze brez izgovora Slovenija. Cilj programa je vplivati na mlade pred prvo rabo alkohola, jim predstaviti dejstva o alkoholu in škodljivem vplivu na zdravje ter razviti veščine mladih za upor vrstniškemu pritisku k rabi alkohola.

Pri našem delu se povezujemo tudi z različnimi slovenskimi ter mednarodnimi organizacijami, saj se nam zdi, da lahko z izmenjavo izkušenj in dobrih praks, vsi vključeni veliko pridobimo. Na tem mestu bi se posebej zahvalil Lauri Krančan in Mreži MaMa, ki so nam vedno pripravljeni pomagati in deliti njihove izkušnje pri delu z mladimi.

V okviru vašega dela izvajate tudi delavnice, na katerih mladostnikom spregovorijo žrtve prometnih nesreč? Kakšni so odzivi mladih?

Drži, delavnica ŠVVVNH je zasnovana na osebni izkušnji invalida, ki je to postal zaradi prometne nesreče, bodisi po lastni krivdi bodisi po krivdi koga drugega. Mislim, da o odzivih mladih najbolje pove izkušnja enega izmed naših predavateljev. Po izvedeni delavnici je do njega pristopila profesorica in izjavila, da v njeni predavalnici ni nikoli takšne tišine. Ko mladi zapišejo mnenje o delavnici, gre večina mnenj v smeri, da bi to delavnico morali slišati vsi mladi, in da je način izvedbe (skozi osebno izkušnjo poškodovanca, brez suhoparne teorije) tisto kar deluje.

Vtsi udeleženke delavnice.

V 2016 smo izvedli tudi evalvacijo o dolgoročnem vplivu delavnic na bivše poslušalce, ki so sedaj mladi vozniki. Raziskava je pokazala, da so vozniki, ki so prisluhnili našim delavnicam varnejši vozniki v primerjavi s kontrolno skupino, ki našim delavnicam ni prisluhnila. Mi smo sicer že vedeli, da so naše delavnice učinkovite, je pa super, da imamo še konkretni dokaz.

Mogoče veste katere so najpogostejše poškodbe prometnih nesreč pri nas?

Največ prometnih nesreč se zgodi zaradi hitrosti, vožnji po nasprotne voznem pasu in vožnji pod vplivom alkohola. Trenutno v Sloveniji še ni mogoče sistematično preverjanje povzročenih prometnih nesreč zaradi uporabe telefona med vožnjo. Če bi bilo to preverjanje mogoče, sem prepričan, da bi bil telefon med glavnimi krivci za nastanek prometnih nesreč.

Lahko navedete nekaj statisk doma in v tujini? Kolikšen je del prometnih nesreč, v katere so vključeni mladi in kaj so najpogostejši vzroki zanje? V katerem času leta je statistično zabeleženih največ nesreč?

Mladi na žalost spadajo v rizično skupino, ko govorimo o prometni varnosti. Tako v slovenskem kot svetovnem merilu, so prometne nesreče vzrok številka 1 za smrtnost med mladimi (15 – 29 let).

Pri nas se je v letu 2016 zgodilo 17931 prometnih nesreč, v 38,9% vseh prometnih nesreč so bili udeleženi mladi (15 – 29 let), najpogostejši vzrok za prometne nesreče ostaja s 33,3% alkohol.

Največ nesreč se zgodi poleti, natančneje v mesecu juliju in avgustu, in pozimi, decembra in januarja.

Kdo so ljudje, ki se najpogosteje vključujejo v vaš zavod in kakšni so pogoji za sodelovanje? Kolikšen je delež mladih, ki delujejo v okviru vašega zavoda?

V naš Zavod se vključujejo poškodovanci prometnih in drugih nesreč, mladi in prostovoljci – vsakdo, ki se je pripravljen izobraževati ali delati/delovati na področju prometne preventive, razvijati oziroma krepiti svoje kompetence na omenjenem področju, na področju dela z mladimi, na področju dela socialne integracije invalidov, … Ob tej priložnosti vabim vse zainteresirane, da se nam javijo na info@vozim.si. Brez skrbi, idej za projekte nam nikoli ne zmanjka.

Kakšni so vaši načrti v okviru Zavoda za prihodnje?

Še naprej bomo aktivno delali na področju izboljšanja prometne varnosti med mladimi z našimi obstoječimi in novi projekti. Med nove spada projekt “Foter fura – Starši v pižamah” o katerem boste več slišali v oktobru oz. novembru. Lahko omenim še, da se bomo s projektom lotili problematike vožnje pod vplivom alkohola. Ključ pa je, da vsi stopimo skupaj in v duhu odličnosti vzpostavimo kulturo, kjer cesta ne bo poligon za izpostavljanje ega in dvigovanje adrenalina. Tako bo promet zdrsnil na lestvici s prvega mesta umrljivosti med mladimi in bomo namesto tragičnih imeli motivacijske in pozitivne zgodbe vsakdana mladih.

Vir: uredništvo mlad.si

Foto: Arhiv Zavod Vozim

 

 

Natisni stran Natisni stran

Kategorije Intervjuji

Sorodni članki

Avtorji